Kontakt

Img 5001a

Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja: Odnos do smrti skozi krajino nekoč: mrtvaška počivala in poti

Objavljeno 20 sep 2018

Vabimo Vas na Ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja

Grad Kromberk, torek, 25. september 2018 ob 19. uri

Multidisciplinarno predavanje: Odnos do smrti skozi krajino nekoč: mrtvaška počivala in poti

Etnologija: doc. dr. Katja Hrobat Virloget s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem se raziskovalno ukvarja z mitologijo in s folkloro ter z antropologijo spomina. Zaradi svoje arheološke in etnološke izobrazbe v svojih raziskavah prepleta obe vedi, ki ju združujejo prostor in tradicionalne predstave o njem.

Geomantija: Jože Guardjančič je geomant, radiestezist in amaterski fotograf. Zadnjih pet let se intenzivno ukvarja s proučevanjem običajev in védenja prednikov. Poseben izziv mu predstavlja poglobitev v védenje o urejanju življenjskega okolja s pomočjo naravnih sil.

Jože GuardjančičFoto: Jože Guardjančič

»Smrt je in je bila en najbolj pomembnih mejnikov v človeškem življenju, zato so jo vedno spremljali številni rituali in verovanja. Danes ti zaradi marginalizacije smrti na rob družbe, medikalizacije, nerealnih predstav o njej, deritualizacije itd. izginjajo. Najpomembnejša simbolna meja nekoč je bila med svetom mrtvih in svetom živih. Zaradi strahu pred kontaminacijo iz sveta mrtvih se je morala skupnost živih jasno ločiti od mrtvih in se postaviti na drugo stran meje. Vlogo ločitve med svetovi so igrali t. i. rituali prehoda, med njimi pogrebni rituali, ki se odražajo tudi v svoji materialni obliki, v krajini. Predavanje bo z etnološkega vidika osvetlilo tradicionalno simboliko pogrebnih poti, t. i. mrtvih počival, miril (grobov za duše), srenjskih mej in podobno ter s tem opozorilo na materialne vidike verovanj o smrti v krajini, ki so danes v glavnem spregledani,« pravi Katja Hrobat Virloget.

Geomant Jože Guardjančič iz svojih raziskav opaža: »Odnos do smrti se je v našem prostoru skozi čas spreminjal. Danes smrt dojemamo kot nasprotje življenja, naši predniki pa so smrt imeli za sestavni del življenja, popolnoma enakovredno rojstvu. Njihovo vedenje o življenju (torej prepletanju rojevanja in umiranja) je šlo precej onkraj materialnega sveta, ki se ga danes oklepamo. Še več, nematerialni vidik jim je predstavljal pravo bistvo vsega obstoja, saj so ga dojemali kot večnega in neuničljivega. Vendar se je s časom ta odnos spremenil in postopno smo prešli v ločevanje med svetom živih in mrtvih ter postavili prehode med njima. Predavanje bo poskušalo dati nekaj odgovorov o pojmovanju smrti skozi čas s pomočjo uporabe, za današnjo znanost, alternativnih ved. Do kakšnih rezultatov lahko iz današnjega časa in perspektive pridemo z uporabo geomantije in radiestezije? Ali lahko s širšim gledanjem vsaj delno združimo dojemanje življenja v celoto, kot so jo razumeli predniki?«