Kontakt

Img 5001a

Grad Kromberk

Grad Kromberk, le nekaj kilometrov oddaljen od Nove Gorice, je osrednji razstavni prostor Goriškega muzeja in je tudi prostor srečevanja, druženja ter novih spoznanj. V pritličju in prvem nadstropju se nahajajo stalne postavitve umetnostne ter kulturne zgodovine. V drugem nadstropju je prostor za občasne razstave, predavanja, simpozije in druge dejavnosti. Grad obdaja čudovit park z amfiteatrom in lapidarijem na prostem.

Dobrovo 03 Img 5232new4 Resize

Zgodovina

Prvotno poslopje je v prvi polovici 13. stoletja dal sezidati grof Henrik Dornberški in je stalo na območju, ki se je omenjalo z imenom Stran. Bilo je fevd goriških grofov do njihovega izumrtja leta 1500, za tem je prešlo pod Habsburžane. Konec 16. stoletja je veliko zemljiško posest pridobil Ciprijan I. Coronini. Njegova rodbina je prišla v Gorico na koncu 16. stoletja iz kraja Berbenno pri Bergamu. Leta 1609 je Gašper Vid Dornberški prodal drugi del posesti na tem območju Ciprijanovemu vnuku Ivanu Filipu Coroniniju. Njemu in njegovemu bratrancu Janezu Andreju Coroniniju je 4. decembra leta 1615 cesar Ferdinand II. podelil plemiški naslov von Cronberg, sodno oblast nad vasjo Stran in dovoljenje, da vas poimenujeta Cronberg. Ivan Marija Coronini je tedaj začel z gradnjo novega poslopja, imenovanega Neu Cronberg, ki ga je po vsej verjetnosti dokončal njegov sin Ludvik Pompej. Leta 1634 so Coroniniji postali državni baroni, leta 1681 pa državni grofje. Grad Kromberk je za nekaj časa postal matična rezidenca goriške veje rodovine Coronini. Leta 1820 so Coroniniji odkupili od družine Strassoldo dvorec Zingraf (današnjo palačo Coronini v Gorici) in grad v Kromberku začeli uporabljati kot poletno rezidenco. 

Uz Sr0629

Med 1. svetovno vojno (leta 1916) je grad pogorel, oba severna stolpa sta bila porušena. Knjižnico in arhive rodbine Coronini, Rabatta ter Cobenzl so deloma rešili in jih preselili v Gorico. Leta 1936 je Viljem Coronini, zadnji grof goriške veje rodbine, začel z obnovo gradu. Manjkajočo opremo je prinesel s svojih drugih posesti, stavbo pa dvignil za polovico nadstropja. Med 2. svetovno vojno, ko so po kapitulaciji Italije leta 1943 partizani poskušali pred Nemci zavzeti Gorico, je bil grad ponovno požgan. Grof je iz gradu rešil zgolj pet kosov pohištva, nekaj slik in knjig. Po vojni je Viljem Coronini ponovno začel z obnovo, tokrat s pomočjo zavezniške vojaške uprave in italijanske spomeniške službe iz Trsta. Po pariški mirovni konferenci je celotno območje pripadlo Jugoslaviji. Grad je od leta 1954 sedež Goriškega muzej, ki je začel z obsežnimi obnovitvenimi deli v več fazah in vrnil gradu prvoten sijaj. Leta 1963 je bil sezidan severozahodni stolp, leta 1978 pa severovzhodni. Konec sedemdesetih let je muzej začel s popotresno obnovo. Po zamislih arhitekta Janeza Suhadolca so obnovili tudi notranjost.

Stavba z vogalnimi stolpi daje vtis, da gre za grad, vendar je bil celoten kompleks zasnovan kot dvorec ali vila. Tloris stavbe je delno zasnovan po beneškem tipu. Notranje stopnišče na južni strani vodi v nadstropje, kjer se je nahajal velik salon. Do spremembe tega osrednjega dela gradu je prišlo šele po obnovi med vojnama, ko so grad dvignili za pol nadstropja. V jugovzhodnem delu pritličja je stala grajska kapela za grofe in vaščane. Drugič je bila posvečena v začetku 19. stoletja ob umestitvi velike oltarne slike Franca Kavčiča z motivom Marijinega vnebovzetja. Po dimenzijah je presegala oltarni prostor in je zato visela kot stropna tabelna slika. Med 1. svetovno vojno je bila močno poškodovana, danes sta ohranjena samo dva fragmenta. Eden visi v poročni dvorani na Gradu Kromberk, drugi nekoliko večji, pa v palači Coronini v Gorici. Poleg osrednje rezidenčne stavbe so v bližini stala gospodarska poslopja, konjušnica in park. Obzidje verjetno ni imelo obrambne funkcije, temveč je le obdajalo posest in varovalo lastnikovo zasebnost. Glavni vhod je domnevno stal na severni strani, do njega je vodila pot skozi obzidje in manjši park.

Urnik

Torek–petek:
10.00–18.00

Ponedeljek: zaprto

Nedelja:
12.00–20.00

Sobota po dogovoru

Zaprto: 1. januar, velika noč,
1. november, 25. december