Nekdanje pokopališče

Nekdanje goriško pokopališče je bilo slovesno odprto 1. septembra 1880 in je nadomestilo pokopališče, ki je od leta 1827 stalo v Gorici ob korzu na mestu današnjega spominskega. Novo pokopališče je merilo 299 x 200 metrov, monumentalni vhodni del pa je projektiral goriški arhitekt Leopoldo de Claricini. Po vstopu na pokopališče je bilo po osrednji osi mogoče prispeti do pokopališke kapele klasicističnih oblik, samo pokopališče pa je bilo razdeljeno na več delov in kategorij. V dolžino se je raztezalo vse tja do današnjega gledališča. V obdobju od odprtja do leta 1916, ko je pokopališče dokončno uničila prva svetovna vojna, je bilo na njem pokopanih kar 28.000 ljudi. Nekatere so pozneje preselili na novo lokacijo ob Vrtojbenskem polju, številni pa so ostali in so njihove ostanke še ob gradnji novejših stavb redno odkopavali. Danes nas na nekdanje pokopališče v mestu spominjajo trije nagrobniki med ulico in avtobusno postajo, spominu nanj pa so se poklonili tudi številni umetniki s svojimi javnimi spomeniki.