O tem, kakšen je bil dom v pozni prazgodovini, kakšna je bila notranjost hiš in katere dejavnosti so se v njih odvijale, pričajo arheološke ostaline iz raziskanih naselij. Iz starejše železne dobe (9.–4. st. pr. n. št.) jih z obsežnega območja, ki ga je oblikoval tok reke Soče in njenih pritokov, poznamo veliko, vendar so večinoma skromno raziskane. Izjema je naselje na Mostu na Soči, kjer je bilo odkritih več kot 30 hiš.

Razstavo s podnaslovom primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918, so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli leta 2018. Z njo so se pridružili obeleževanju 100-letnice zaključka I. svetovne vojne.

V Goriškem muzeju predstavljamo donacijo umetniških del kiparja Vasilija Žbone, mirenskega rojaka, ki je večino svojega življenja preživel v Parizu, kamor se je odpravil že zelo mlad, sredi šestdesetih let dvajsetega stoletja, predvsem iz nuje po zamenjavi okolja in želje po umetniškem ustvarjanju. Francoska prestolnica ga je zamikala kot veliko, dinamično, večkulturno in umetniško središče, ki je po drugi svetovni vojni doživljalo preporod in je postalo, sploh proti koncu šestega desetletja, prizorišče velikih družbenih sprememb.

Rafael Podobnik je Goriškemu muzeju poklonil svojo etnološko zbirko z naslovom »Rodna vera. Kultni kamni in darila«. Zbirka obsega 65 predmetov, ki jih je zbral v letih od 1992 pa vse do 2018 na območjih od Trente do Krasa. Razstavo z istoimenskim naslovom spremljajo še katalog, video in Podobnikove fotografije, ki dopolnjujejo predmete z nesnovno vsebino.

Razstava obeležuje 71-letnico nastanka zahodne slovenske meje. Posveča se orisu življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini v času zavezniške vojaške uprave (ZVU).