Franc Golob se je skozi desetletja gibal v širokem medijskem polju: od slikarstva, grafičnega oblikovanja, fotografije, videa, do klasične in računalniške grafike, njegovo umetniško osebnost so krojili celo aktivizem in umetniški dogodki. Ko odkrivamo in prepoznavamo njegov razvoj od (pred)študijskih začetkov do konca študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki je potekal znotraj klasičnih likovnih praks, do drznega podiplomskega vstopa v polje razširjenih medijev (fotografija, grafično oblikovanje, video …), kjer je deloval več kot desetletje, in ponovnega vračanja k slikarski samozavesti, ni dovolj usmeriti pogled v eno samo točko.

O tem, kakšen je bil dom v pozni prazgodovini, kakšna je bila notranjost hiš in katere dejavnosti so se v njih odvijale, pričajo arheološke ostaline iz raziskanih naselij. Iz starejše železne dobe (9.–4. st. pr. n. št.) jih z obsežnega območja, ki ga je oblikoval tok reke Soče in njenih pritokov, poznamo veliko, vendar so večinoma skromno raziskane. Izjema je naselje na Mostu na Soči, kjer je bilo odkritih več kot 30 hiš.

Tako kot lansko leto je tudi letošnja furenga oziroma prevoza jambora s konjsko vprego za goriški mlaj zaradi koronavirusa odpadla. Zato smo se v Goriškem muzeju skupaj z Društvom za oživljanje lokavškega izročila-DOLI odločili, da jo obeležimo s fotografijami izpred dveh let, ko je bila ta razstava v živo nazadnje izpeljana. Želimo si, da jo bomo naslednje leto končno lahko izpeljali, saj bo leta 2022 praznoval prevoz jambora za goriški mlaj svojo 20. obletnico, Društvo za oživljanje lokavškega izročila 30. obletnico in Goriški muzej pa svojo 70. obletnico obstoja.

Nelida Nemec je jeseni leta 2019, ob deseti obletnici umetnikove smrti, v okviru Festivala Ljubljana, pripravila Hommage Zmagu Posegi v atriju Križank, z izborom del v kamnu in bronu iz obdobja od 1992 do 2002. Razstavo smo letos prenesli na Grad Kromberk in jo obogatili še z izborom risb in grafik.

V Goriškem muzeju predstavljamo donacijo umetniških del kiparja Vasilija Žbone, mirenskega rojaka, ki je večino svojega življenja preživel v Parizu, kamor se je odpravil že zelo mlad, sredi šestdesetih let dvajsetega stoletja, predvsem iz nuje po zamenjavi okolja in želje po umetniškem ustvarjanju. Francoska prestolnica ga je zamikala kot veliko, dinamično, večkulturno in umetniško središče, ki je po drugi svetovni vojni doživljalo preporod in je postalo, sploh proti koncu šestega desetletja, prizorišče velikih družbenih sprememb.

Gostujoča razstava iz Etnografskega muzeja v Zagrebu obravnava nekatere ključne teme v povezavi z odnosom med živalmi in ljudmi: udomačitev živali, lov, mesno industrijo, živali v ljudski umetnosti, simboliko, odnos do kultnih živali ter vprašanje pomembnosti hišnih ljubljenčkov nekoč in danes.

Razstava belgijskega fotografa Jimmya Ketsa.

Fotografije projekta z naslovom Grobovi so lepi v tem letnem času nam v drugačni luči predstavljajo zasidrane, tradicionalne oblike spominjanja in obeleževanja, prinašajo na površje pozabljene elemente in uvajajo nove poglede.

Kaligrafija je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.

Razstava obeležuje 71-letnico nastanka zahodne slovenske meje. Posveča se orisu življenja na območju Julijske krajine pred nastankom meje leta 1947 in s spomini prebivalcev odstira kompleksne odnose v pokrajini v času zavezniške vojaške uprave (ZVU).

Na Gradu Dobrovo je na ogled pregledna razstava slikarja Rajka Apollonia. »Slikarstvo pomeni Rajku Apolloniu osebno in pustolovsko raziskovanje puščobnega in skrivnostnega območja duhovnosti, kjer zgodovina osebne notranje izkušnje meji na skrivnostni pomen prežeče simbolične vizije obstajanja«, je zapisal Sergio R. Molesi.

V Vili Bartolomei v Solkanu gostimo razstavo Arhiva Republike Slovenije z naslovom »Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo«, kjer je poudarek predvsem na restavriranju knjig v arhivih in knjižnicah.

Razstava Narodne in univerzitetne knjižnice ob stoletnici prve svetovne vojne v sklopu Festivala Tenso 2017 »Zbogom orožje, pozdravljena pesem!«

Razstava Judje na Goriškem predstavlja kratko zgodovino Judov in judovske skupnosti v Gorici.

Razstava fotografij velikih dimenzij in instalacija predmetov umetnice Annibel Cunoldi Attems z naslovom Porto vecchio.

Razstava prikazuje vsa likovna obdobja Erika Lovka od akademije do umetnikove smrti 2009.

Vsaka generacija ima za »svoje« nekatere igrače in igre, ki jih prejšnja ali kasnejša ne poznata. Se vi še spominjate vaše najljubše igrače?

Imena nekdanjih fabrik počasi izginjajo v zgodovino. Ostaja industrijska dediščina. Kaj te besede pomenijo, se zavemo, ko se sprehodimo mimo opuščenih tovarniških poslopij.