O tem, kakšen je bil dom v pozni prazgodovini, kakšna je bila notranjost hiš in katere dejavnosti so se v njih odvijale, pričajo arheološke ostaline iz raziskanih naselij. Iz starejše železne dobe (9.–4. st. pr. n. št.) jih z obsežnega območja, ki ga je oblikoval tok reke Soče in njenih pritokov, poznamo veliko, vendar so večinoma skromno raziskane. Izjema je naselje na Mostu na Soči, kjer je bilo odkritih več kot 30 hiš.

Duplex veritas je umetniška instalacija, ki se spreminja v času in se nadgrajuje. Elementi so postavljeni v ravno črto, s časom se linearnost izgublja, zabriše. Vse skupaj se rodi kot refleksija o meji in parodija na zgodovinsko črto, ki so jo Churchill in ostali z ravnilom narisali na zemljevidu v drugi svetovni vojni. Projekt se poigrava s funkcijo meje in njeno reprezentacijo.

Tako kot lansko leto je tudi letošnja furenga oziroma prevoza jambora s konjsko vprego za goriški mlaj zaradi koronavirusa odpadla. Zato smo se v Goriškem muzeju skupaj z Društvom za oživljanje lokavškega izročila-DOLI odločili, da jo obeležimo s fotografijami izpred dveh let, ko je bila ta razstava v živo nazadnje izpeljana. Želimo si, da jo bomo naslednje leto končno lahko izpeljali, saj bo leta 2022 praznoval prevoz jambora za goriški mlaj svojo 20. obletnico, Društvo za oživljanje lokavškega izročila 30. obletnico in Goriški muzej pa svojo 70. obletnico obstoja.

Na Gradu Dobrovo smo postavili razstavo slik Fedje Žbone, ki bo na ogled od trenutka, ko bomo lahko ponovno odprli naše muzejske zbirke.

Razstavo s podnaslovom primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918, so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli leta 2018. Z njo so se pridružili obeleževanju 100-letnice zaključka I. svetovne vojne.

Rafael Podobnik je Goriškemu muzeju poklonil svojo etnološko zbirko z naslovom »Rodna vera. Kultni kamni in darila«. Zbirka obsega 65 predmetov, ki jih je zbral v letih od 1992 pa vse do 2018 na območjih od Trente do Krasa. Razstavo z istoimenskim naslovom spremljajo še katalog, video in Podobnikove fotografije, ki dopolnjujejo predmete z nesnovno vsebino.

Vloga žensk v prvi svetovni vojni je bila (pre)dolgo zapostavljena zgodovinopisna tema. Z namenom, da bi zapolnili to zgodovinopisno vrzel in širšo javnost seznanili z novimi zgodovinopisnimi dognanji, smo zasnovali razstave o ženskah, ki so živele in delovale v vojnem času.

Pregledna razstava slik Luke Široka

Avstrijski judovski skladatelj Viktor Ullmann je bil 24. oktobra 1917 v prvi svetovni vojni kot topniški opazovalec v avstro-ogrski vojski priča napada s strupenim plinom na soški fronti pri Bovcu v 12. soški bitki, 18. oktobra 1944 v drugi svetovni vojni pa je postal žrtev strupenega plina v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Ullmann je v letih 1943 in 1944 v getu in koncentracijskem taborišču Terezin napisal opero Atlantski cesar ali neposlušnost Smrti. Snov za opero je vzel iz svoje osebne izkušnje prve svetovne vojne na soški fronti.

Razstava je nastala na pobudo in s terenskim delom VS Hum.

Na Gradu Dobrovo je na ogled arheološka razstava z naslovom Ad sanctos. Arheološke raziskave v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem.

Ob 60. obletnici rojstva Klavdija Tutte smo pripravili na Gradu Kromberk pregledno razstavo, ki zaobjema vse umetnikove ustvarjalne cikle, od zgodnjih 80. let 20. stoletja do danes. »Klavdij Tutta je slovenski umetnik z mediteransko širino, ki jo ustvarja z optimizmom, vedrino, aktualnostjo in vso resnostjo sredi problemov vsakdanjika in s spominjanjem na mediteransko prostranost s pogledom v neskončnost, ki ga lahko omejuje zgolj ali samo osebni horizont« je zapisala Milena Koren Božiček.

Likovna dela slikarja Darka Lesjaka so prežeta z vitalno energijo. Opazovalec njegovih slik dobi občutek, da na njih vse vibrira, raste, je v razcvetu in nenehnem gibanju. Slike delujejo izredno dinamično in sveže, kot da so še vedno v procesu njihovega nastajanja.

Razstava na Gradu Kromberk zajema izbor likovnih umetnikov starejše in srednje generacije, ki so živeli in ustvarjali v mestu ali pa so s svojo prisotnostjo, umetniško, razstavno, organizacijsko dejavnostjo oziroma pedagoškim, oblikovalskim in restavratorskim delom prispevali k umetniški in kulturni rasti Nove Gorice ter njene okolice.

V Goriškem muzeju smo leta 2012 začeli s projektom Staroverstvo, ki ga že od vsega začetka vodi muzejska svetnica, mag. Darja Skrt. Od takrat pa do danes so projekt zaznamovale številne faze – od katalogov, razstave in znanstvenega simpozija lani do novega ciklusa predavanj letos spomladi in jeseni.

Razstava skozi originalne predmete in dokumente iz družinskega arhiva Reya prikazuje življenje in delo tega pomembnega znanstvenika, ki je bil po rodu iz Goriških brd.

Na razstavi je predstavljena podoba Vipavske doline v več kot poltisočletnem obdobju, ko je ta sodila v okvir rimske države.

Cilj razstavnega projekta je razumevanje begunske izkušnje, slovenski obiskovalki in obiskovalcu pa želimo ponuditi muzejski prostor kot prostor odmika in izostritve pogleda: za razmislek o našem delovanju tukaj in zdaj.