Na Gradu Dobrovo smo postavili razstavo slik Fedje Žbone, ki bo na ogled od trenutka, ko bomo lahko ponovno odprli naše muzejske zbirke.

O tem, kakšen je bil dom v pozni prazgodovini, kakšna je bila notranjost hiš in katere dejavnosti so se v njih odvijale, pričajo arheološke ostaline iz raziskanih naselij. Iz starejše železne dobe (9.–4. st. pr. n. št.) jih z obsežnega območja, ki ga je oblikoval tok reke Soče in njenih pritokov, poznamo veliko, vendar so večinoma skromno raziskane. Izjema je naselje na Mostu na Soči, kjer je bilo odkritih več kot 30 hiš.

Rafael Podobnik je Goriškemu muzeju poklonil svojo etnološko zbirko z naslovom »Rodna vera. Kultni kamni in darila«. Zbirka obsega 65 predmetov, ki jih je zbral v letih od 1992 pa vse do 2018 na območjih od Trente do Krasa. Razstavo z istoimenskim naslovom spremljajo še katalog, video in Podobnikove fotografije, ki dopolnjujejo predmete z nesnovno vsebino.

V Goriškem muzeju predstavljamo donacijo umetniških del kiparja Vasilija Žbone, mirenskega rojaka, ki je večino svojega življenja preživel v Parizu, kamor se je odpravil že zelo mlad, sredi šestdesetih let dvajsetega stoletja, predvsem iz nuje po zamenjavi okolja in želje po umetniškem ustvarjanju. Francoska prestolnica ga je zamikala kot veliko, dinamično, večkulturno in umetniško središče, ki je po drugi svetovni vojni doživljalo preporod in je postalo, sploh proti koncu šestega desetletja, prizorišče velikih družbenih sprememb.

Vloga žensk v prvi svetovni vojni je bila (pre)dolgo zapostavljena zgodovinopisna tema. Z namenom, da bi zapolnili to zgodovinopisno vrzel in širšo javnost seznanili z novimi zgodovinopisnimi dognanji, smo zasnovali razstave o ženskah, ki so živele in delovale v vojnem času.

Pregledna razstava slik Luke Široka

Avstrijski judovski skladatelj Viktor Ullmann je bil 24. oktobra 1917 v prvi svetovni vojni kot topniški opazovalec v avstro-ogrski vojski priča napada s strupenim plinom na soški fronti pri Bovcu v 12. soški bitki, 18. oktobra 1944 v drugi svetovni vojni pa je postal žrtev strupenega plina v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Ullmann je v letih 1943 in 1944 v getu in koncentracijskem taborišču Terezin napisal opero Atlantski cesar ali neposlušnost Smrti. Snov za opero je vzel iz svoje osebne izkušnje prve svetovne vojne na soški fronti.

Na Gradu Dobrovo je na ogled pregledna razstava slikarja Rajka Apollonia. »Slikarstvo pomeni Rajku Apolloniu osebno in pustolovsko raziskovanje puščobnega in skrivnostnega območja duhovnosti, kjer zgodovina osebne notranje izkušnje meji na skrivnostni pomen prežeče simbolične vizije obstajanja«, je zapisal Sergio R. Molesi.

V Vili Bartolomei v Solkanu gostimo razstavo Arhiva Republike Slovenije z naslovom »Pisna dediščina: kako jo ohranjamo in restavriramo«, kjer je poudarek predvsem na restavriranju knjig v arhivih in knjižnicah.

Razstava Narodne in univerzitetne knjižnice ob stoletnici prve svetovne vojne v sklopu Festivala Tenso 2017 »Zbogom orožje, pozdravljena pesem!«

Razstava Judje na Goriškem predstavlja kratko zgodovino Judov in judovske skupnosti v Gorici.

Razstava fotografij velikih dimenzij in instalacija predmetov umetnice Annibel Cunoldi Attems z naslovom Porto vecchio.

Razstava prikazuje vsa likovna obdobja Erika Lovka od akademije do umetnikove smrti 2009.

Vsaka generacija ima za »svoje« nekatere igrače in igre, ki jih prejšnja ali kasnejša ne poznata. Se vi še spominjate vaše najljubše igrače?

Imena nekdanjih fabrik počasi izginjajo v zgodovino. Ostaja industrijska dediščina. Kaj te besede pomenijo, se zavemo, ko se sprehodimo mimo opuščenih tovarniških poslopij.