Ograja, ki je pred več kot stoletjem krasila osrednji del Solkanskega mostu, od petka, 14. aprila, krasi Vilo Bartolomei v Solkanu, kjer je osrednji muzejski eksponat na novi začasni razstavi Goriškega muzeja in prvič na ogled javnosti.

Na ogled je izbor filmskih plakatov, ki jih je leta 1996 Kino podjetje Nova Gorica podarilo Goriškemu muzeju. Po veliki večini gre za plakate filmov iz osemdesetih in prve polovice devetdesetih let.

Če je bilo nekoč gledanje filmov omejeno na kinodvorane, se z videokasetami in dvd-ji pojavi možnost domačega kina v dnevni sobi. Danes so nam zaradi raznovrstnih pretočnih vsebin filmi in tv serije dobesedno na dosegu roke. S tabličnimi računalniki in pametnimi telefoni jih lahko prikličemo kjerkoli in kadarkoli. Posedujemo jih tako obsesivno in noro kot so nas oni nekoč obsedali.

Helene Thümmel, mag. medijske umetnosti iz Gradca, je med študijem v Gorici zbirala in preučevala napise TITO po okoliških vzpetinah – največ jih je prav na Primorskem - in na preostalem območju nekdanje Jugoslavije. Ob tem se sprašuje: Kaj pomeni nenehno zapisovanje imena na pobočja in v pokrajino? Gre za trend ali potrebo človeštva po čaščenju? Za ujetost v stare tradicije postavljanja spomenikov? Gre za več kot le nostalgijo? Kako se je pomen sčasoma spreminjal, medtem ko je ime ostajalo enako?

Italijanska umetnica Anna Pontel iz Vidma se slovenski publiki predstavlja z dvema projektoma: v galeriji Gong v Novi Gorici so na ogled skulpture in risbe iz cikla Predmeti za družbo, na gradu Kromberk pa instalacija Hommáge Zoranu Mušiču, s katero se je avtorica navezala na izbrana grafična dela Zorana Mušiča iz muzejske zbirke na gradu Dobrovo.

Franc Golob se je skozi desetletja gibal v širokem medijskem polju: od slikarstva, grafičnega oblikovanja, fotografije, videa, do klasične in računalniške grafike, njegovo umetniško osebnost so krojili celo aktivizem in umetniški dogodki. Ko odkrivamo in prepoznavamo njegov razvoj od (pred)študijskih začetkov do konca študija na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani, ki je potekal znotraj klasičnih likovnih praks, do drznega podiplomskega vstopa v polje razširjenih medijev (fotografija, grafično oblikovanje, video …), kjer je deloval več kot desetletje, in ponovnega vračanja k slikarski samozavesti, ni dovolj usmeriti pogled v eno samo točko.

V Goriškem muzeju predstavljamo retrospektivni izbor fotografskega opusa Danila Jejčiča, ki se mu je umetnik intenzivno posvečal zadnja tri desetletja. V katalogu, ki spremlja razstavo, ga je izčrpno predstavila kustosinja Nataša Kovšca.

Nelida Nemec je jeseni leta 2019, ob deseti obletnici umetnikove smrti, v okviru Festivala Ljubljana, pripravila Hommage Zmagu Posegi v atriju Križank, z izborom del v kamnu in bronu iz obdobja od 1992 do 2002. Razstavo smo letos prenesli na Grad Kromberk in jo obogatili še z izborom risb in grafik.

Razstavo s podnaslovom primorski Slovenci na Celjskem po letu 1918, so v Muzeju novejše zgodovine Celje odprli leta 2018. Z njo so se pridružili obeleževanju 100-letnice zaključka I. svetovne vojne.

Rafael Podobnik je Goriškemu muzeju poklonil svojo etnološko zbirko z naslovom »Rodna vera. Kultni kamni in darila«. Zbirka obsega 65 predmetov, ki jih je zbral v letih od 1992 pa vse do 2018 na območjih od Trente do Krasa. Razstavo z istoimenskim naslovom spremljajo še katalog, video in Podobnikove fotografije, ki dopolnjujejo predmete z nesnovno vsebino.

Vloga žensk v prvi svetovni vojni je bila (pre)dolgo zapostavljena zgodovinopisna tema. Z namenom, da bi zapolnili to zgodovinopisno vrzel in širšo javnost seznanili z novimi zgodovinopisnimi dognanji, smo zasnovali razstave o ženskah, ki so živele in delovale v vojnem času.

Pregledna razstava slik Luke Široka

Avstrijski judovski skladatelj Viktor Ullmann je bil 24. oktobra 1917 v prvi svetovni vojni kot topniški opazovalec v avstro-ogrski vojski priča napada s strupenim plinom na soški fronti pri Bovcu v 12. soški bitki, 18. oktobra 1944 v drugi svetovni vojni pa je postal žrtev strupenega plina v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Ullmann je v letih 1943 in 1944 v getu in koncentracijskem taborišču Terezin napisal opero Atlantski cesar ali neposlušnost Smrti. Snov za opero je vzel iz svoje osebne izkušnje prve svetovne vojne na soški fronti.

Razstava je nastala na pobudo in s terenskim delom VS Hum.

Na Gradu Dobrovo je na ogled arheološka razstava z naslovom Ad sanctos. Arheološke raziskave v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem.

Ob 60. obletnici rojstva Klavdija Tutte smo pripravili na Gradu Kromberk pregledno razstavo, ki zaobjema vse umetnikove ustvarjalne cikle, od zgodnjih 80. let 20. stoletja do danes. »Klavdij Tutta je slovenski umetnik z mediteransko širino, ki jo ustvarja z optimizmom, vedrino, aktualnostjo in vso resnostjo sredi problemov vsakdanjika in s spominjanjem na mediteransko prostranost s pogledom v neskončnost, ki ga lahko omejuje zgolj ali samo osebni horizont« je zapisala Milena Koren Božiček.

Likovna dela slikarja Darka Lesjaka so prežeta z vitalno energijo. Opazovalec njegovih slik dobi občutek, da na njih vse vibrira, raste, je v razcvetu in nenehnem gibanju. Slike delujejo izredno dinamično in sveže, kot da so še vedno v procesu njihovega nastajanja.

Razstava na Gradu Kromberk zajema izbor likovnih umetnikov starejše in srednje generacije, ki so živeli in ustvarjali v mestu ali pa so s svojo prisotnostjo, umetniško, razstavno, organizacijsko dejavnostjo oziroma pedagoškim, oblikovalskim in restavratorskim delom prispevali k umetniški in kulturni rasti Nove Gorice ter njene okolice.

V Goriškem muzeju smo leta 2012 začeli s projektom Staroverstvo, ki ga že od vsega začetka vodi muzejska svetnica, mag. Darja Skrt. Od takrat pa do danes so projekt zaznamovale številne faze – od katalogov, razstave in znanstvenega simpozija lani do novega ciklusa predavanj letos spomladi in jeseni.

Razstava skozi originalne predmete in dokumente iz družinskega arhiva Reya prikazuje življenje in delo tega pomembnega znanstvenika, ki je bil po rodu iz Goriških brd.

Na razstavi je predstavljena podoba Vipavske doline v več kot poltisočletnem obdobju, ko je ta sodila v okvir rimske države.

Cilj razstavnega projekta je razumevanje begunske izkušnje, slovenski obiskovalki in obiskovalcu pa želimo ponuditi muzejski prostor kot prostor odmika in izostritve pogleda: za razmislek o našem delovanju tukaj in zdaj.