Galerija Zorana Mušiča
Grajska zbirka – poskus rekonstrukcije
Ad sanctos. Arheološke raziskave v cerkvi sv. Lenarta v Dolnjem Cerovem
V galeriji je na ogled 134 grafičnih listov Zorana Mušiča, ki jih je umetnik leta 1991 podaril takratni Občini Nova Gorica, v upravljanje pa Goriškemu muzeju. Grafike so nastale med letoma 1949 in 1984. Razstava se začenja s podobami dalmatinske in sienske krajine ter znanimi prizori konjičkov. Nadaljuje se s ciklom Dalmatinska zemlja, s katerim se je najbolj približal abstrakciji. Predstavljena je tudi laguna pri Chioggi z značilnimi ribiškimi mrežami in Benetke s cikolm Canale della Giudecca. Poleg serije rastlinskih motivov so na ogled še upodobitve skalnatih pokrajin, ki so jih navdihnili Dolomiti in Fontainbleaujski gozd. V zbirki so predstavljena tudi dela iz dramatičnega cikla Nismo poslednji, ki ga je Mušič razvil iz mučnega doživljanja nacističnega taborišča in je prerasel v vsesplošno obsodbo uničevanja človeškega življenja.
Anton Zoran Mušič se je rodil v Bukovici blizu Gorice, 12. februarja 1909. Med prvo svetovno vojno je še kot otrok z družino odšel v begunstvo na Koroško in Štajersko. V Mariboru je leta 1928 zaključil šolanje na učiteljišču in se vpisal na zagrebško likovno akademijo. Leta 1934 je diplomiral pri profesorju Ljubu Babiću. Naslednje leto je za nekaj mesecev obiskal Španijo, kamor je profesor Babić usmerjal svoje študente in veliko kopiral Goyeva dela v madridskem Pradu. Med letoma 1934 in 1940 je pogosto potoval v Dalmacijo, kar je močno vplivalo na njegov likovni razvoj. Leta 1937 je postal član Kluba neodvisnih slovenskih umetnikov. Bil je tudi član kluba mariborskih likovnih umetnikov Brazda. Leta 1944 se je preselil v Benetke, kjer je spoznal ferrarskega slikarja Filippa de Pisisa in njegov krog. Še istega leta je bil deportiran v koncentracijsko taborišče Dachau, kjer je nastala vrsta pretresljivih risb, iz katerih je v sedemdesetih letih razvil cikel oljnih slik in grafik z naslovom Nismo poslednji.
Po drugi svetovni vojni je Mušič živel med Benetkami in Parizom, kjer je od leta 1953 deloval pod okriljem Galerie de France ter pripadal skupini École de Paris. Razstavljal je po vsem svetu in bil deležen visokih priznanj ter mednarodnih nagrad. Zoran Mušič je umrl v Benetkah, 25. maja 2005. S svojim bogatim opusom se je že za časa življenja uveljavil kot eden izmed najpomembnejših povojnih ustvarjalcev moderne umetnosti, ki je svoj navdih črpal iz različnih okolij, kultur, ljudi in skozi izčiščeno, rafinirano risbo prikazal vso krhkost ter lepoto življenja.