Vabimo Vas na Ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja

27. marec 2018 ob 19. uri na Grad Kromberk

dr. Jože Magdič: Psihološka interpretacija Mitrasovega kulta

Dr. Jože Magdič je zdravnik, nevropsihiater in jungovski psihoanalitik na Inštitutu Carla Gustava Junga v Zürichu. Raziskuje sanje, zgodovino razvoja človeške duševnosti in antično božanstvo Mitrasa. V Sloveniji je največ mitrejev – hramov čaščenja boga Mitrasa – na Ptuju.

Mitras izvira iz arijske pradavnine na iranskih planotah. Tam je Mitras bil poosebljanje prijateljstva, nočno, materinsko, mesečevo božanstvo, osvoboditelj žensk, zaščitnik govedi. S prodorom iranskih vojakov v Mezopotamijo, so se le-ti znašli v matriarhatu agrikulture. Mitras se je iz iranskega pastirja prelevil v partnerja ženski ; iz večnega mladeniča je postal umirjen poljedelec, partner ženski. Poročen je bil z Anahito, boginjo plodnosti. Pri iranskih božanstvih je šlo za nedoločen spol, ki je bil ugotovljen tudi pri Mitri. Mitras je bil torej dvospolno božanstvo, v poznobabilonskem obdobju je bil prikazan kot androgino božanstvo, in sicer na moški strani kača s soncem, na ženski strani pa kača z mesecem.

V Italijo so ga prinesli pirati in vojaki. V drugem stoletju po Kristusu je prispel do rimskega cesarskega dvora, kjer je bil bog sonca, pobožen, nepremagljiv, večen, personifikacija cesarja. V četrtem stoletju ga je izpodrinilo krščanstvo. Najbolj znana mitraistična simbolika je žrtvovanje bika.

Bitka pri Frigidu v poročilih antičnih avtorjev na muzejskem večeru

Muzejski torkov večer: Nova številka revije Na fronti

Umetnost onkraj vidnega odslej vsem dostopna v Kromberku

Taktilna galerija odpira vrata v svet umetnosti onkraj vidnega

Muzejski torkov večer v Ajdovščini: Rimska družba - ženske, moški, spol

Muzejski torkov večer o arheoloških raziskavah prvič v Ajdovščini

Muzejski torkov večer: Zgodbe izza žice mirenskega pokopališča

Slovenski kulturni praznik v Goriškem muzeju

Muzejski torkov večer: Dostopna umetnost

Muzejski torkov večer: Vloga Bohinjske železnice pri preboju pri Kobaridu