Kontakt

Obrambna znamenja

Predavanje: dr. Jože Magdič

Objavljeno 29 apr 2020

Ciklus predavanj: Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja

V Goriškem muzeju smo v letih 2012 – 2018 izvajali projekt, ki ga danes poznamo kot Staroverstvo. Najprej smo muzeološko obdelali zasebno etnološko zbirko predmetov Staroverstvo in staroverci Pavla Medveščka, postavili dve razstavi (2014 in 2016) z dvema katalogoma in videoma. Močan asociativni in evokativni odziv ljudi po celi Sloveniji je nakazal, da se v njihovi zavesti vedno močneje oglaša tisti del nesnovne dediščine, ki jo je dr. Zmago Šmitek v svoji knjigi Šelest divjine (Beletrina 2019) definiral kot starožitini eko-kozmos. Kompleksnost odzivov in vprašanj, ki so presenetila stroko in se porajala med ljudmi so nas prepričala, da moramo muzejsko postavitev nadgraditi in razširiti, zato smo najprej organizirali, leta 2017, dvodnevni simpozij z naslovom Staroverstvo – staro vèdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti, leto kasneje, 2018, pa še ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja. Oba dogodka sta bila multidisciplinarna, kamor smo povabili tako uradno znanost kot tudi alternativne in umetniške pristope.

V letu 2019 smo Goriškem muzeju prejeli donacijo etnološke zbirke Rodna vera. Kultni kamni in darila mag. Rafaela Podobnika, ki prinašajo pogled na tovrstno dediščino iz drugačne perspektive. Donacijo smo postavili na ogled v Vili Bartolomei, izdali katalog predmetov in posneli video. Razstava je še vedno postavljena, sicer trenutno zaprta, bo pa ponovno odprta za ogled, ko čas pandemije mine.

Medtem si lahko v tem času, ki zahteva od nas premisleke, kdo smo in kam gremo, ponovno ogledate ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja.

mag. Darja Skrt, muzejska svetnica

dr. Jože Magdič: Psihološka interpretacija Mitrasovega kulta

Dr. Jože Magdič je zdravnik, nevropsihiater in jungovski psihoanalitik na Inštitutu Carla Gustava Junga v Zürichu. Raziskuje sanje, zgodovino razvoja človeške duševnosti in antično božanstvo Mitrasa. V Sloveniji je največ mitrejev – hramov čaščenja boga Mitrasa – na Ptuju.

Mitras izvira iz arijske pradavnine na iranskih planotah. Tam je Mitras bil poosebljanje prijateljstva, nočno, materinsko, mesečevo božanstvo, osvoboditelj žensk, zaščitnik govedi. S prodorom iranskih vojakov v Mezopotamijo, so se le-ti znašli v matriarhatu agrikulture. Mitras se je iz iranskega pastirja prelevil v partnerja ženski ; iz večnega mladeniča je postal umirjen poljedelec, partner ženski. Poročen je bil z Anahito, boginjo plodnosti. Pri iranskih božanstvih je šlo za nedoločen spol, ki je bil ugotovljen tudi pri Mitri. Mitras je bil torej dvospolno božanstvo, v poznobabilonskem obdobju je bil prikazan kot androgino božanstvo, in sicer na moški strani kača s soncem, na ženski strani pa kača z mesecem.

V Italijo so ga prinesli pirati in vojaki. V drugem stoletju po Kristusu je prispel do rimskega cesarskega dvora, kjer je bil bog sonca, pobožen, nepremagljiv, večen, personifikacija cesarja. V četrtem stoletju ga je izpodrinilo krščanstvo. Najbolj znana mitraistična simbolika je žrtvovanje bika.