Kontakt

Obrambna znamenja

Predavanje: mag. Rafael Podobnik

Objavljeno 13 maj 2020

Ciklus predavanj: Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja

V Goriškem muzeju smo v letih 2012 – 2018 izvajali projekt, ki ga danes poznamo kot Staroverstvo. Najprej smo muzeološko obdelali zasebno etnološko zbirko predmetov Staroverstvo in staroverci Pavla Medveščka, postavili dve razstavi (2014 in 2016) z dvema katalogoma in videoma. Močan asociativni in evokativni odziv ljudi po celi Sloveniji je nakazal, da se v njihovi zavesti vedno močneje oglaša tisti del nesnovne dediščine, ki jo je dr. Zmago Šmitek v svoji knjigi Šelest divjine (Beletrina 2019) definiral kot starožitini eko-kozmos. Kompleksnost odzivov in vprašanj, ki so presenetila stroko in se porajala med ljudmi so nas prepričala, da moramo muzejsko postavitev nadgraditi in razširiti, zato smo najprej organizirali, leta 2017, dvodnevni simpozij z naslovom Staroverstvo – staro vèdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti, leto kasneje, 2018, pa še ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja. Oba dogodka sta bila multidisciplinarna, kamor smo povabili tako uradno znanost kot tudi alternativne in umetniške pristope.

V letu 2019 smo Goriškem muzeju prejeli donacijo etnološke zbirke Rodna vera. Kultni kamni in darila mag. Rafaela Podobnika, ki prinašajo pogled na tovrstno dediščino iz drugačne perspektive. Donacijo smo postavili na ogled v Vili Bartolomei, izdali katalog predmetov in posneli video. Razstava je še vedno postavljena, sicer trenutno zaprta, bo pa ponovno odprta za ogled, ko čas pandemije mine.

Medtem si lahko v tem času, ki zahteva od nas premisleke, kdo smo in kam gremo, ponovno ogledate ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja.

mag. Darja Skrt, muzejska svetnica

mag. Rafael Podobnik: Rodnoverska kultna mesta v povodju Doblarca

Mag. Rafael Podobnik, upokojeni doktor dentalne medicine preko 25 let odkriva in raziskuje kultna mesta rodne vere.

Rafael Podobnik pravi, da ga preseneča številčnost, raznolikost in pogostnost sedanjega obiskovanja kultnih mest v naravi in do sedaj neznani načini darovanja. »Med novoodkritimi kultnimi mesti izstopajo Svetok, Govoreči duh, Stara pot, Severna polica, Doblarska polica, Studenec s koritom, Trojni slap, Velika bukev«. Podobnik nasprotuje mešanju ali enačenju rodne vere z mnogo mlajšimi staroslovanskimi verovanji. Da ne bi vse metali v isti koš in izgubili njeno enkratnost, jo je imenoval rodna vera. Pravi da: "Gostota kultnih mest, njihova raznolikost, pogostnost sedanjega verskega obiskovanja in megalitske razsežnosti podpornih zidov se ne skladajo z naselitveno teorijo. Skupaj s starostjo slovenskega jezika, slovenskimi napisi izpred šestega stoletja našega štetja in številčnostjo narečij nam govori, da smo Slovenci staroselci. Rodna vera je neprecenljiva narodna dragocenost. Sidra samobitnost."