Kontakt

Obrambna znamenja

Predavanje: prof. dr. Anton Perdih

Objavljeno 22 apr 2020

Ciklus predavanj: Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja

V Goriškem muzeju smo v letih 2012 – 2018 izvajali projekt, ki ga danes poznamo kot Staroverstvo. Najprej smo muzeološko obdelali zasebno etnološko zbirko predmetov Staroverstvo in staroverci Pavla Medveščka, postavili dve razstavi (2014 in 2016) z dvema katalogoma in videoma. Močan asociativni in evokativni odziv ljudi po celi Sloveniji je nakazal, da se v njihovi zavesti vedno močneje oglaša tisti del nesnovne dediščine, ki jo je dr. Zmago Šmitek v svoji knjigi Šelest divjine (Beletrina 2019) definiral kot starožitini eko-kozmos. Kompleksnost odzivov in vprašanj, ki so presenetila stroko in se porajala med ljudmi so nas prepričala, da moramo muzejsko postavitev nadgraditi in razširiti, zato smo najprej organizirali, leta 2017, dvodnevni simpozij z naslovom Staroverstvo – staro vèdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti, leto kasneje, 2018, pa še ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja. Oba dogodka sta bila multidisciplinarna, kamor smo povabili tako uradno znanost kot tudi alternativne in umetniške pristope.

V letu 2019 smo Goriškem muzeju prejeli donacijo etnološke zbirke Rodna vera. Kultni kamni in darila mag. Rafaela Podobnika, ki prinašajo pogled na tovrstno dediščino iz drugačne perspektive. Donacijo smo postavili na ogled v Vili Bartolomei, izdali katalog predmetov in posneli video. Razstava je še vedno postavljena, sicer trenutno zaprta, bo pa ponovno odprta za ogled, ko čas pandemije mine.

Medtem si lahko v tem času, ki zahteva od nas premisleke, kdo smo in kam gremo, ponovno ogledate ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja.

mag. Darja Skrt, muzejska svetnica

prof. dr. Anton Perdih: Časovni okviri razvoja Evropejcev

Prof.dr. Anton Perdih je upokojeni profesor Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo Univerze v Ljubljani. Raziskuje na področju matematične kemije in izvora Evropejcev.

V predavanju je predstavil sedanje vedenje o razvoju človeštva zadnjih 10 milijonov let na področjih, kjer so za to znani genetski podatki. Predstavljeni sta ženska in moška črta dedovanja, čas razhoda s šimpanzi, Denisovskimi ljudmi in Neandertalci. Nato sosledje prvotnih sedaj znanih "moških" haploskupin, pa podatki iz do 40.000 let starih okostnjakov. Temu sledijo podatki o razvoju prvotne evropske "moške" haploskupine I, dogodek pred okoli 68.000 leti, takratno preživetje "moških" haploskupin in kasnejše širjenje njihovih potomcev po svetu. Iz teh podatkov sledijo ugotovitve, da je bilo jezikoslovje in zgodovinopisje v 19. in 20. stoletju vzpostavljeno na številnih napačnih predpostavkah in da bo treba marsikaj obdelati na novo iz drugačnih izhodišč.