Stalna zbirka na Gradu Kromberk
Prvo nadstropje je v celoti namenjeno likovni umetnosti. V Galeriji starejše umetnosti sta predstavljena lesena poznogotska cerkvena plastika in baročno slikarstvo. Zbirka odseva prehoden kulturno-zgodovinski značaj Goriške, kjer se prepletajo vplivi germanskega severa, sredozemskega juga in lastne kulturne tradicije. Kulturno-zgodovinska zbirka je opremljena s slikami in stilnim pohištvom iz 19. stoletja. V Galeriji primorskih likovnih umetnikov 20. stoletja je predstavljen stilno-formalni razvoj likovne umetnosti na zahodnem delu slovenskega etničnega ozemlja od realizma prek post-impresionizma in ekspresionizma do nove stvarnosti, barvnega realizma, abstrakcije in postmodernih tokov. V galeriji, ki je bila uradno odprta leta 1970, so zastopani vsi najpomembnejši primorski likovni ustvarjalci 20. stoletja. Glavni dvorani, v kateri so na ogled slike in kiparska dela, sta bila pred kratkim dodana še dva prostora, v katerih predstavljamo grafike in risbe.
V drugem nadstropju Gradu Kromberk je na ogled arheološka razstava Oblečeni v bron, oboroženi z železom, ki pripoveduje o življenju med Posočjem, Vipavsko dolino in Krasom v prvem tisočletju pr. n. št. To je bilo obdobje velikih sprememb: pojavile so se nove tehnologije, spremenili so se vzorci poselitve, povečalo se je število prebivalcev, poglobila se je družbena razslojenost in razvile so se nove obredne prakse.
To obdobje imenujemo železna doba, saj se je v tem času razširila uporaba železa za izdelavo orodja in orožja. Značilna naselja tega časa so bila gradišča, postavljena na vzpetinah in obdana z obzidjem. Ob njih so stali manjši neutrjeni zaselki in občasne oziroma sezonske postojanke. Najdbe, odkrite v hišah in njihovi okolici, pričajo o vsakdanu prebivalcev ter številnih opravilih in obrtnih dejavnostih, ki so potekale v naseljih.
Naselja so imela svoja grobišča in kultna mesta oz. svetišča. Ta so se nahajala na posebnih točkah v naravi, znotraj naselij, na grobiščih ali v njihovi neposredni bližini.
Foto: Katarina Brešan
V 2. stoletju pr. n. št. je območje jugovzhodnih Alp postalo pomembno za rimsko državo. Železna doba in s tem prazgodovinsko obdobje na območju Slovenije sta se zaključila v zadnji tretjini 1. stoletja pr. n. št., ko so bili še zadnji predeli priključeni rimski državi.
Ostali prostori v gradu so namenjeni občasnim razstavam, v vhodni veži in amfiteatru je na ogled lapidarij.