Minilo je 140 let od rojstva slikarja, violinista, skladatelja in vsestranskega pedagoga Saše Šantla (15. 3. 1883, Gorica – 1. 7. 1945, Ljubljana). Zadnji torek v septembru bomo v sodelovanju z JSKD Nova Gorica predstavili tega "goriškega slikarja z glasbo v srcu" – avtorja slike Slovenski skladatelji, ki je preplet dveh področij, ki sta zaznamovali Šantlovo življenje. Njegove skladbe bo izvedel Godalni kvartet NOVA.

O Šantlovem življenju in delu bosta predavali umetnostna zgodovinarka Katarina Brešan in muzikologinja Metka Sulič, ki sta o njem zapisali naslednje:

Skladateljski slog Saše Šantla označujejo temeljne prvine glasbene romantike. Predvsem pa je izrazit melodik, ki na nevsiljiv način prevzame poslušalca. Vendar kljub romantičnim nastavkom njegovi glasbi ne manjka izrazitosti in artikuliranosti klasicističnega skladateljskega izročila, ki mu je bil predan. Čeprav njegova dela ne spadajo v vrh slovenske romantične glasbe, so tehten doprinos glasbeni literaturi Slovenije zlasti na področju komorne godalne glasbe.

Kljub temu da je bil glasbeni ljubitelj, ni bil samo vešč skladatelj, ampak tudi predan izvajalec viole in violine. Glasba je v njegovem življenju odigrala pomembno vlogo. V mladostniških letih, ko je na Dunaju pridobival formalno izobrazbo iz slikarstva, ga je glasba vseskozi spremljala in po njegovih besedah tudi pomagala, da je prosti čas preživljal kot glasbenik na dogodkih izobražencev in premožnih Dunajčanov ter se izognil marsikateremu veseljačenju po mestu, ki je bilo priljubljeno med študenti.

Slika Slovenski skladatelji je preplet dveh področij, ki sta zaznamovali Šantlovo življenje. Na glasbenem področju je likovna upodobitev izjemna in tudi prava rariteta, saj je Šantel v njej združil ključne glasbene osebnosti Slovenije štirih stoletij, kar ni storil nihče pred njim in nihče za njim. V izraze skladateljev, geste in njihove položaje je ujel izstopajoče osebnostne lastnosti in značilnosti, po katerih so se zapisali v zgodovino slovenske glasbe. 

Slika je po vsebini in dimenzijah veličastno delo. Umetnik je ambiciozno zastavljen projekt izvrstno izpeljal, saj je znal kompozicijsko, barvno in vsebinsko združiti skupino glasbenih ustvarjalcev različnih generacij in jih smiselno povezati po svojih različnih usmeritvah. V prostorni dvorani baročnega pridiha je razvrstil figure v več skupin, tiste časovno najbolj oddaljene je uprizoril kot kiparski in slikarske portrete, da ne bi z njihovimi nošami razbili skladnosti. Celoto je povezal tudi barvno, z rjavkastimi in sivo modrimi odtenki, ter poenotil z mehko svetlobo, ki prihaja skozi okno s čipkasto zaveso. Slika je kljub realističnemu pristopu idealistični prikaz oseb iz različnih obdobij, vendar njihovo druženje deluje spontano in neprisiljeno.

(Saša Šantel, Slovenski skladatelji, 1936, olje, platno, 2,5 x 5 m, last Glasbena matica Ljubljana, razstavljeno v dvorani Slavka Osterca v Slovenski filharmoniji)

OBVESTILO: Muzejska zbirka Kolodvor bo ta petek zaprta

Muzejski torkov večer v spomin na Iga Grudna

Muzejski torkov večer: Lilijana Stepančič o tržaških galerijah Škorpijon in TK

Muzejski torkov večer: Pogovor s tržaškim zgodovinarjem in glasbenikom Pierom Purichem

Obvestilo: Spremenjen urnik za Kolodvor 5. novembra

MZ Kolodvor bo ta četrtek zaprta

Muzejski torkov večer z odprtjem razstave o Mascheriniju

Počitniška muzejska delavnica z glino

Odprtje konference in razstave Černigoj s sopotniki in učenci

To soboto v družbi čudes na Gradu Kromberk