Petkove zgodbe iz konservatorsko-restavratorskih delavnic
Arheološki kovinski predmeti z gradu Kozlov rob
Na gradu Kozlov rob nad Tolminom so v letih 2020 in 2022 potekala obsežna arheološka izkopavanja. Leta 2021 ter konec leta 2022 smo konservirali in v nekaterih primer tudi restavrirali več kot 400 predmetov, ki jih lahko okvirno datiramo v 16. in 17. stoletje. Njihova ohranjenost je bila različna od predmeta do predmeta, a po splošni oceni relativno dobra. Ključen pa je bil hiter konservatorsko-restavratorki poseg.
Najprej smo vse predmete dokumentirali, fotografirali, izmerili in vizualno ocenili stanje. Kot posebno občutljive in dovzetne za propadanje so se pokazale številne železne konice oziroma osti samostrelnih izstrelkov, predvsem v predelu tula. V nekaterih primerih so se, a le v korozijskih produktih, ohranili sledovi lesenih nasaditvenih delov teh izstrelkov (sliki 1 in 2).
Tanka pločevina tulca je bila v mnogih primerih močno korodirana in nestabilna s prisotnostjo železovega oksihidroksida akaganita, zato je bilo po raziskovalnem delu čiščenja potrebno te dele utrditi z epoksidno smolo, čemur je sledil alkalnosulfitni postopek. Predmete smo nato izpirali v destilirani vodi, jih vakuumsko posušili ter nekatere zaradi nestabilnosti ponovno utrdili. Sledil je postopek čiščenja z raznimi skalpeli, peskanjem ter brušenjem z mikromotorjem in različnimi abrazivnimi diamantnimi nastavki. Izmed vseh železnih predmetov smo največ časa in pozornosti v postopku čiščenja namenili železni šatulji (sliki 3 in 4), ki je bila tako močno korodirana, da na njej pred čiščenjem ni bilo mogoče določiti površine.
Zelo pogosto, posebno pa še v primerih, ko je določen predmet zaradi korozije neprepoznaven ali pa na njem pričakujemo določene posebnosti, se odločamo za rentgensko slikanje, ki nam omogoča pogled skozi plasti korozije, a nam tokrat žal ni bilo dostopno. Zato smo se odstranjevanja korozije previdno lotili s peskanjem pri nizkem tlaku (1,5–2 bara), pri katerem smo uporabili zelo fin elektrokorundni pesek velikosti 53–90 mikronov. Kmalu smo po obrobnem delu odkrili pasovni ornament z rastlinskim motivom in mu ob previdnem čiščenju in odstranjevanju korozije sledili po celem obodu predmeta, ravno tako pa se je ornament z motivom rozete pokazal na spodnjem oz. zunanjem delu predmeta.
V sklopu predmetov, ki smo jih konservirali leta 2022, so bili mnogi narejeni iz organskih materialov (les, kost), ali pa so bili sestavljeni iz več kovin oz. zlitin (železo prevlečeno z medenino ali bakrom), kot so npr. ključavnice, ključi in deli orožja (slike 5–8). Pri teh predmetih smo se zaradi njihove občutljivosti na alkalije izognili alkalnosulfitnemu postopku in smo kloridne snovi iz njih odstranjevali z namakanjem v destilirani vodi, ravno tako pa jih v nadaljnjem postopku tudi nismo premazali z zaščitno raztopino tanina. Po čiščenju smo te predmete vakuumsko posušili, lakirali in premazali z renesančnim voskom.
Andrej Ferletic, konservatorsko-restavratorski svetovalec
Muzejski torkov večer: izšla nova številka Goriškega letnika
Muzejski torkov večer: nova knjiga Jožeta Šušmelja »Sodelovanje dveh mest: Nova Gorica in Gorica«
Ta veseli dan kulture v Goriškem muzeju
Odprtje razstave »preVETRItev« na Gradu Kromberk
OBVESTILO: Muzejska zbirka Kolodvor bo ta petek zaprta
Muzejski torkov večer v spomin na Iga Grudna
Muzejski torkov večer: Lilijana Stepančič o tržaških galerijah Škorpijon in TK
Muzejski torkov večer: Pogovor s tržaškim zgodovinarjem in glasbenikom Pierom Purichem