V ozadju razstave

Vsako postavljanje razstave je zgodba zase. Tako za lastne kot za gostujoče razstave je potrebno vložiti veliko truda, delovni proces pa zahteva tudi veliko fleksibilnosti. V ozadju pripravljanja razstav je utečen mehanizem, ki ga tvorijo posamezniki različnih strok: kustos, koordinator, konservator-restavrator, tehnični kader …

V mesecu oktobru smo na Gradu Kromberk postavili in odprli gostujočo razstavo kiparskih del Zmaga Posege. Poleg kiparskih del se je razstavilo tudi nekatere študijske skice in različna likovna dela na papirju. Kot konservatorka-restavratorka sem imela možnost, da sem bila pri širšem izboru del na papirju poleg in sem si lahko ogledala njihovo stanje. Izbor, koncept in postavitev razstave so v rokah kustosov in mnogokrat se ideje o vključevanju posameznih del na razstavo, porodijo prav pri samem postavljanju in zelo blizu datuma odprtja. Tako je bilo tudi v tem primeru. Nenadne odločitve predstavljajo za konservatorje-restavratorje velik izziv. Od prvotne ideje o razstavljanju treh do štirih del na papirju, je bila končna odločitev umestitev štirinajstih.

Izbrana dela so bila različnih, nestandardnih formatov, neokvirjena, nekatera poškodovana, skratka dela, ki pred razstavljanjem potrebujejo konservatorsko-restavratorsko obravnavo. Sklepanje kompromisov glede izbora okvirjev, ki so nam na razpolago, načina prezentacije in obsegom konservatorsko-restavratorskih posegov v kratkih časovnih okvirjih, je bilo nujno. Pri občutljivem gradivu na papirju je nujna uporaba kvalitetnih, specialnih in reverzibilnih materialov za konserviranje-restavriranje in kompromisa glede njihove kvalitete ne sme biti.

Pomembno je tudi, da se z lastnikom dogovorimo o posegih ter o tem ali bomo razne dodane elemente (npr. naramnice, paspartuje – tj. del iz debelejše lepenke, distančnik, ki varuje likovno delo pred stikom s steklom na licu in ozadjem hrbtišča ter ima tudi estetsko vlogo) pred vrnitvijo odstranili.

Za posege na likovnih delih smo dobili dovoljenje, da jih lahko opravimo. Najprej je bilo potrebno likovna dela zravnati. To je bilo prilagojeno vrsti tehnike (barvna litografija, mešane tehnike na papirju, tuš, akvarel,...) in raznolikosti papirnega nosilca. Manjše raztrganine sem previdno zalepila s metilceluloznim lepilom in japonskim papirjem (Paper Nao, primerne debeline). Pri nekaterih delih je bilo potrebno izdelati naramnice (te so izdelane iz japonskega papirja primerne debeline in širine), ki držijo likovno delo pritrjeno v paspartu ali na podlago pri okvirjanju brez paspartuja. Za paspartuje in podlage sem uporabila lepenko t.i. arhivske/muzejske kakovosti (gre za kakovostno lepenko, ki je narejena iz 100% celuloznih vlaken in je ph nevtralna). Na delih, ki so opremljena s t.i. avtorskim paspartujem iz debelejšega barvnega papirja in so na lice pritrjeni z močnim lepilom, nisem izvajala nobenih posegov. Paspartuje sem ohranila, saj bi njihovo odstranjevanje pomenilo nevarnost poškodovanja samega likovnega dela. Deset del sem uokvirila, štiri pa se je na zid v razstavnem prostoru, z vmesnimi distančniki, pritrdilo z magneti.

Uporaba najkvalitetnejših materialov, raznolikost okrasnih okvirjev in odlična kompozicijska postavitev, je likovna dela predstavila na svojevrsten način.

Konstruktivno sodelovanje med kustosi, lastniki, konservatorji-restavratorji in tehničnim kadrom je nujno in tudi v tem primeru se je izkazalo za uspešno.

Polona Paglovec Šuligoj, višja konservatorka-restavratorka

Foto: Katarina Brešan

Odprtje razstave »preVETRItev« na Gradu Kromberk

OBVESTILO: Muzejska zbirka Kolodvor bo ta petek zaprta

Muzejski torkov večer v spomin na Iga Grudna

Muzejski torkov večer: Lilijana Stepančič o tržaških galerijah Škorpijon in TK

Muzejski torkov večer: Pogovor s tržaškim zgodovinarjem in glasbenikom Pierom Purichem

Obvestilo: Spremenjen urnik za Kolodvor 5. novembra

MZ Kolodvor bo ta četrtek zaprta

Muzejski torkov večer z odprtjem razstave o Mascheriniju

Počitniška muzejska delavnica z glino

Odprtje konference in razstave Černigoj s sopotniki in učenci