Petkove zgodbe iz konservatorsko-restavratorskih delavnic
Kako ravnati s starinskimi predmeti
Čas vpliva na vse predmete, vključno z dragocenimi starinami. V večini primerov je smiselno tem predmetom povrniti nekdanjo lepoto, vendar lahko nepravilna obnova starin zmanjša ali nekaterim celo uniči vrednost. Razumevanje, katere predmete bi morali obnoviti in kdo naj opravi restavriranje, vas bo rešilo, da ne bi naredili velike napake.
Poznane so zgodbe o lastnikih, ki so obnovili starine in nehote uničili njihovo vrednost. Včasih pa je predmet tako neprivlačen ali poškodovan, da bi bil veliko več vreden, če bi ga obnovili. Razumevanje razlike med temi stanji je težavno in pogosto odvisno od posameznega primera.
Nekateri predmeti muzejske kakovosti, kot so predmeti priznanih rokodelcev, so dragoceni brez restavriranja, njihova vrednost pa bi se lahko s posegom zmanjšala. Za te kose je vrednost v delu osebe, ki je predmet ustvarila, ne pa v trenutnem videzu. Razen če so močno poškodovani, je te kose morda bolje pustiti v aktualnem stanju, kar pa ne velja za veliko večino starinskih predmetov. Večini bo zelo dobro restavratorsko delo dejansko povečalo vrednost. Dober poseg omogoča, da se pokaže lepota dela, starina pa postane privlačna in uporabna v vašem domu.
Če ste v dvomih, ali je vaš predmet kandidat za restavriranje ali je že predmet muzejske kakovosti, je dobro, da ga strokovno ocenite. Vprašajte nas, kako bi kakovostno restavriranje spremenilo vrednost predmeta.
Obstaja velika razlika med starinskim predmetom s površino, ki je zbledela, in tistim z zlomljenimi ali manjkajočimi nogami in hudimi poškodbami zaradi vode. Restavriranje pomeni približevanje prejšnjemu, prvotnemu stanju, včasih pa obseg škode narekuje, kako se je treba lotiti dela. Vključuje lahko oksidirano, zbledelo, potemnelo, odlepljeno ali razpokano površino in druge znake starosti ali obrabe. Kosi, ki so dejansko zlomljeni ali tako poškodovani oziroma manjkajoči, kot tudi tisti, ki so že izgubili prvotno končno obdelavo, so lahko dobri kandidati za profesionalno obnovo. Poleg tega je restavriranje, ki popravi prejšnje neuspešne poskuse posegov, običajno dobra izbira.
Ko razmišljate, ali bi morali kos obnoviti, je pomembno, da se spomnite, da je vsak napor pri obnovi tvegan. Če je predmet za vas dragocen, ne glede na to, ali ima pomembno denarno vrednost ali ne, morate razmisliti, kako lahko obnova spremeni njegovo stanje na slabše. Po mnenju strokovnjaka za obnovo starin lahko popravilo in obnova kosa občasno povzročita trajne poškodbe v različnih obsegih ali celo uničenje predmeta, kar še posebej velja za občutljive predmete.
Če se odločite, da želite, da je kos čim bližje prvotnemu stanju, a ima predmet pomembno sentimentalno ali denarno vrednost, je profesionalno restavriranje nujno. Restavratorja morate vprašati o tveganju, povezanem s postopkom, ki ga namerava izvesti. Tako se lahko o svojem zakladu odločite na podlagi informacij.
Velik del vrednosti starin izvira iz njihove starosti. Patina ali površinska obraba ali oksidacija, s časom pridobljena barva ali ton je dokaz njegove starosti in zgodovine, zato ga zbiralci v večini primerov cenijo. Če med restavriranjem uničite patino, lahko drastično zmanjšate vrednost predmeta.
Na primer, če kos pohištva, ki je močno umazan, zbrusite z brusilnim papirjem in odstranite vso oksidacijo, bo les videti skoraj nov, a obenem tudi manj privlačen za poznavalce in včasih manj vreden. Majhna količina madežev, praske, sledovi obrabe, prvotna površinska obdelava, lak, barva, izletne luknjice insektov, valovitost ranega in kasnega lesa dejansko povečajo lepoto.
Nazadnje je vaš predmet morda videti kot nov, ampak je dejansko morebiti vreden manj, če se patina izgubi. Obstaja velika verjetnost, da se furnir prebrusi ali pa se odprejo galerije, ki so posledica lesnih insektov. O tem vprašanju se vedno pogovorite s profesionalnim restavratorjem, preden opravite kakršen koli poseg na svojih starinah.
Sliki predstavljata okoli stoletje staro omarico z vrati v visokonemškem (altdeutsch) stilu, ki jo je nekdo očitno hotel pripraviti za kurjavo.
Uspel sem jo rešiti!
Davorin Pogačnik
Muzejski torkov večer: nova knjiga Jožeta Šušmelja »Sodelovanje dveh mest: Nova Gorica in Gorica«
Ta veseli dan kulture v Goriškem muzeju
Odprtje razstave »preVETRItev« na Gradu Kromberk
OBVESTILO: Muzejska zbirka Kolodvor bo ta petek zaprta
Muzejski torkov večer v spomin na Iga Grudna
Muzejski torkov večer: Lilijana Stepančič o tržaških galerijah Škorpijon in TK
Muzejski torkov večer: Pogovor s tržaškim zgodovinarjem in glasbenikom Pierom Purichem
Obvestilo: Spremenjen urnik za Kolodvor 5. novembra