Petkove zgodbe iz konservatorsko-restavratorskih delavnic

Domov Aktualno Petkove zgodbe iz konservatorsko-restavratorskih delavnic

Objavljeno 22 dec 2023

Razstavljanje rokopisa

Muzejsko delo konservatorjem-restavratorjem pogosto prinese zelo zanimive izzive. Eden takih je tudi prezentacija rokopisa Otta Titana von Hefnerja iz leta 1857. Rokopis je del stalne razstave z naslovom Vila Vipolže od prve omembe do danes, ki jo je v Vili Vipolže v Brdih postavil Goriški muzej.

Rokopis vsebuje besedila o različnih plemiških družinah in risbe njihovih družinskih grbov. Knjižni blok obsega več kot 500 listov, vendar jih je uporabljenih le polovica. Zaradi njegove zgradbe, uporabljenih materialov in šibkih točk v sami strukturi je bilo treba dobro premisliti, na kakšen način bi knjigo razstavili, ne da bi povzročili škodo.

Razstavljanje rokopisa

Rokopis je v relativno dobrem stanju. Hrbet rokopisa je nekoliko zaobljen in izbočen zaradi vezic, ki so vpeljane v platnice, a tvori trdno povezano celoto. Platnici in hrbet knjige so oblečeni v usnje, prav tako so usnjeni paščki za zavezovanje. Pri prezentaciji smo sledili želji, da je rokopis odprt na drugi, naslovni strani, ki prikazuje avtorstvo in kjer se nahaja tudi koloriran grb. Da bi bil rokopis pri takem odprtju najmanj podvržen napetostnim silam, ki ga lahko poškodujejo, je bilo treba pripraviti zibko. Odločili smo se, da bo rokopis v vodoravni legi, ki je najboljša za odprte knjige in pri kateri ne potrebujemo dodatnih naslonil.

Razstavljanje rokopisa

Material za izdelavo zibke smo izbrali glede na njegove kemijske in fizične lastnosti. Kemijska stabilnost materiala, ki ne vpliva na občutljivost knjižnega bloka, je prav tako pomembna kot fizična čvrstost, zaradi teže in velikosti predmeta. Izbrali smo arhivsko, brezkislinsko Artcare™ peno, debeline 5 mm, ki jo največkrat uporabljamo za zaščito pri okvirjanju občutljivih grafičnih listov. Najprej smo izrisali silhueto v pravilnem kotu odprtosti, ki knjigi ne povzroča napetosti in ji nudi maksimalno oporo. Določili smo primerne dimenzije za oporo stranic in višino zibke, da dimenzijsko ustreza umestitvi v vitrino. Izrezovanje zunanjih stranic in spodnje ploskve ni predstavljalo večjih težav, veliko iznajdljivosti in natančnosti pa je bilo potrebno za osrednji – zgornji del, ki podpira hrbet in platnici. Zaradi teže knjižnega bloka je bilo treba sredinski del ojačati s prekati, da se zibka ne bi usločila. Sproti smo preverjali, ali silhueta ustreza legi odprte knjige. Lepili smo po sklopih, da se je lahko vsak del dobro utrdil, nazadnje smo pritrdili še sredinski del za hrbet rokopisa, ki smo ga kar nekajkrat prilagajali, saj zgornji in spodnji rob hrbta nista enaka. Robove smo zaradi estetskega vidika prelepili še s posebnim brezkislinskim trakom.

Rokopis je na ogled v razstavni vitrini, vendar se zaradi izredne občutljivosti materialov (usnje, papir, črnilo in barvila) na svetlobo, osvetlitev prižiga le ob prisotnosti obiskovalcev.

Razstavljanje rokopisa