Sodelovanje med Goriškim muzejem, Šolskim centrom Srečka Kosovela Sežana -Višjo strokovno šolo ter Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica kaže pozitivne rezultate. Študentka omenjene šole Tjaša Cigoj je izdelala repliko spomenika Edvarda Rusjana v merilu približno 1:10, ki odslej na Gradu Kromberk krasi začasno razstavo GO*S50-60, Mesto in prebivalci v 50. in 60. letih.

Prisotne je najprej nagovoril direktor Goriškega muzeja Vladimir Peruničič: »Zagotavljanje dostopnosti za različne ranljive skupine je ena izmed temeljnih nalog vsakega muzeja, ki jo skušamo udejanjati tudi s potezami, kot je postavitev te replike kakor tudi pri drugih projektih. Tudi v naslednjem petletnem obdobju, ki smo si ga začrtali, bomo sledili tej smernici.«

Kiparsko delo je nastalo na pobudo kustosa pedagoga Davida Kožuha, soavtorja razstave: »V Goriškem muzeju si prizadevamo, da bi bilo čim več razstav prilagojenih ranljivim skupinam. Kadar je mogoče, postavimo na razstavo tudi predmete za tipanje, ko pa tega ne moremo storiti, poskušamo prilagoditi vodstvo po razstavi.« S pomočjo replike si bodo lahko tudi osebe z okvaro vida pod strokovnim vodstvom lažje predstavljale spomenik, postavljen leta 1960 po načrtih Janeza Lenassija , ki sicer stoji pred Eda centrom v Novi Gorici.

Tjaša Cigoj, avtorica replike spomenika: »Zame je bil velik izziv in zelo zanimiva izkušnja, saj je to prva moja večja skulptura. Na podlagi načrtov spomenika je Matevž Brecelj z računalniškim programom najprej izdelal 3D-model. S pomočjo mentorja Damjana Mužine sem nato prenesla v marmor prereze, ki so poudarjeni in je to kot nekakšen moj podpis.«

Ravnateljica Višje strokovne šole Jelena Uršič: »Smisel šole in izobraževanja je, da je družbeno koristna, da vzgaja in neguje vrednote, ki so danes nujno potrebne. Vesela sem, da je Tjaša sprejela izziv in izdelala repliko Rusjanovega spomenika. Delo je izvršila strokovno in ponosna sem nanjo. Naročilo Goriškega muzeja je bilo za nas unikat in res smo veseli, da na neki način skupaj prebijamo led.«

Igor Miljavec, predsednik MDSS Nova Gorica in vodja delovne skupine za dostopnost pri Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije, je Goriški muzej izpostavil kot primer dobre prakse. »Hvaležni smo Goriškemu muzeju, da omogoča tudi ranljivim skupinam vodenje in se prilagodi njihovim potrebam. Naše sodelovanje se je začelo že leta 2016 z razstavo Igre moje mladosti in se že veselimo naslednjih korakov. Goriški muzej je lahko za zgled marsikomu v Sloveniji, saj ne le da sodeluje z invalidskimi organizacijami, ampak se posvetuje in upošteva tudi stroko in uporabnike, s čimer dokazuje, da je skupaj mogoče naše potrebe tudi uresničiti.«

Metoda Likar je kljub slepoti danes na kromberškem gradu lahko prvič neposredno občutila, kakšen je spomenik na Rusjanovem trgu: »Nekoliko sem presenečena, ker so mi med sprehodi po Erjavčevi ulici doslej opisovali, kako zgleda in sem si ga predstavljala drugače. Ko človek otipa, pa dobi pravo sliko in je zanimivo, ker po opisu si ne moreš nikoli tako dejansko razložiti stvar. To, kar nam je omogočil Goriški muzej, je enkratno in pozitivno, saj lahko le na ta način slepi dobimo ustrezno razlago, kar je vsekakor pohvalno!«

Lani smo v sodelovanju s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem postavili na ogled magistrsko delo Kristine Naglost, tipno umetniško sliko Srečanje, kjer je Goriški muzej sodeloval pri testiranju in avtorico predlagal za častno priznanje na področju muzealstva, tako da je tudi prejela Valvasorjevo priznanje za posebne zasluge pri popularizaciji muzejstva.

V začetku prihodnjega leta pričakujemo novo pridobitev na razstavi GO*S50-60, saj jo bo obogatila še tipna maketa mesta Nova Gorica, prav tako prilagojena slepim in slabovidnim. Izdelujejo jo študenti drugega letnika Inkluzivne pedagogike Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem pod mentorstvom dr. Mateje Maljevac. »Želimo si postaviti na ogled tudi maketo nekdanje novogoriške frnaže, k izdelavi katere smo že pozvali lesarsko šolo,« je dodal kustos Goriškega muzeja David Kožuh.

Novinarski konferenci je sledil voden ogled stalne kiparske zbirke v prvem nadstropju gradu, kjer so se članom MDSS pridružili tudi nekateri novinarji, in tako na praktičen način (s prevezo na očeh oz. posebnimi očali) občutili svet umetnosti, kot ga doživljajo slepi in slabovidni.

Odprtje razstave »preVETRItev« na Gradu Kromberk

OBVESTILO: Muzejska zbirka Kolodvor bo ta petek zaprta

Muzejski torkov večer v spomin na Iga Grudna

Muzejski torkov večer: Lilijana Stepančič o tržaških galerijah Škorpijon in TK

Muzejski torkov večer: Pogovor s tržaškim zgodovinarjem in glasbenikom Pierom Purichem

Obvestilo: Spremenjen urnik za Kolodvor 5. novembra

MZ Kolodvor bo ta četrtek zaprta

Muzejski torkov večer z odprtjem razstave o Mascheriniju

Počitniška muzejska delavnica z glino

Odprtje konference in razstave Černigoj s sopotniki in učenci