Slikar Roberto Faganel je leta 2003 podaril Goriškemu muzeju sliko z naslovom Brez meja, ki prikazuje pogled na Solkan in obe Gorici s točke na Skalniški cesti, imenovane belveder. Pod cesto, ki pelje proti Sveti Gori, se med griči razprostira dolina z reko Sočo in dvema mogočnima mostovoma. Tistim znamenitim, avstro-ogrskim, ki je bil zgrajen leta 1905 kot del železniške povezave med Trstom in Dunajem in ima največji lok iz obdelanega kamna na svetu, ter za njim novejšim, ki je produkt Osimskih sporazumov. Zgrajen je bil leta 1985 na južnem pobočju Sabotina skupaj s cestno povezavo čez italijansko ozemlje med Solkanom in Goriškimi Brdi. Na levi so nakazana poslopja kamnoloma, na sredini kompozicije pa so s kratkimi potezami čopiča nagrmadene abstrahirane hiše, ki se zlivajo v povezano celoto.

Umetnik je z eno samo upodobitvijo pokrajine skoncentriral vtis nekega trenutka in obenem v njej zaobjel večplastno življenje in zgodovino tega prostora ter svojo osebno zgodbo. V svojem prepoznavnem ekspresivnem slogu, z bogatimi nanosi barve in hitro potezo je zarisal takoj prepoznavne elemente prostora. Izmenjava svetlih in temnih tonov pa ustvarja dinamično, nekoliko viharno atmosfero.

Slikar se je, tako kot že večkrat, nekega dne odpravil proti Lokvam. Ustavil se je na belvederju in se zagledal v mostova, dominantna in povezovalna elementa te pokrajine. Narisal je skico, na podlagi katere sta nastali dve sliki, eno je nato leta 2003 razstavil na Gradu Dobrovo. Takratni direktor Goriškega muzeja Andrej Malnič je v njej prepoznal simboliko zgodovinskega trenutka, saj se je napovedovalo odpiranje meje med državama, in jo je zato izbral za zbirko Goriškega muzeja. Za časa razstave pa je meja še stala, zato je morala slika, da so jo skupaj z drugimi pripeljali na Dobrovo, skozi vse takrat obvezne carinske postopke. Dejstvo, da je po razstavi ostala v muzeju in se ni vrnila v sosednjo državo, je prav tako povzročilo določene zaplete. Vseh teh birokratskih kolobocij pa na njej ne opazimo, saj je odraz poetičnega doživljanja umetnika, ki živi na tem prehodnem ozemlju in ga, tako kot mnogi drugi, čuti kot enega, ne glede na to, v kateri državi se nahaja. Tudi sam se je rodil v Vrtojbi, sedaj živi v Gorici, vmes je več desetletij prebival v Trstu. Medtem pa se je še meja nekajkrat spremenila.

Roberto Faganel je v petih desetletjih ustvarjanja naslikal številne krajine bližnje in daljne okolice, od Trsta čez Kras do Gorice in vse do Prekmurja. Udeležil se je številnih likovnih kolonij po Sloveniji, na katerih je, kot je sam povedal, intenzivno slikal, saj si je takrat odtrgal čas od družine in dela v trgovini v Gorici, kjer je uokvirjal slike in restavriral pohištvo. Pot ga je zanesla tudi v daljne kraje na druge celine, vendar je to že druga zgodba.

Katarina Brešan

Kovček Jožefa Brankoviča

Prazgodovinska jantarna perlica

Zbirka gramofonskih plošč Huberta Berganta

Menažka in električni grelec – priči pomembnega dogajanja med 2. sv. vojno na Goriškem

»Rozast zajec«, povezan s svetovno znano zajčico