Rokopis Otta Titana von Hefnerja
V Goriškem muzeju hranimo dragocen rokopis nemškega heraldika Otta Titana von Hefnerja, ki je sedaj na razstavi v Vili Vipolže. To je ročno pisano besedilo v nemški gotski kurzivi s pripadajočimi črno-belimi in barvnimi risbami grbov. Ni znano, ali je nameraval avtor predati besedilo založniku v tisk ali je bilo pripravljeno zgolj kot ena od raziskav omenjenega pisca, namenjena poglobitvi znanja o plemiških družinah, ki so izvirale ali pa se takrat tudi nahajale na območju današnje južne Nemčije.
Otto Titan von Hefner je živel v Münchnu med letoma 1827 in 1870. Po zaključenem šolanju na münchenski politehniki se je Otto, podobno kot njegov oče Johann, ki se je ukvarjal z arheologijo, posvečal raziskavam zgodovine in dobrodelnosti. Poskrbel je za novo izdajo obsežne Siebmacherjeve grbovne knjige, saj je prevzel urednikovanje. Stammbuch des blühenden und abgestorbenen Adels in Deutschland, ki so jo izdali nekateri plemiči, vsebuje podatke o okoli 35.000 plemiških družinah. Hefner je ustanovil heraldični inštitut in od leta 1862 izdajal liste z upodobitvami grbov in opisi.
Rokopis je nastajal v letih 1857 in 1858 in prikazuje plemiške družine po posameznih deželah. Predstavljeno je plemstvo v deželah Goriška in Gradiška, Štajerska, Kranjska ter Koroška. Razvrščeno je glede na plemiško stopnjo in po abecednem redu priimkov. Za vsako družino po možnosti navede: bivališče, prvo omembo v virih, prednike, podelitve in prejemnike plemiških nazivov in priznanj ter opis grba. Za raziskovalce primorske zgodovine je zanimiv zlasti prvi del z naslovom Adels Matrikel der vereinigten Grafschaften Görz und Gradiska – Knjiga plemiških družin združenih grofij Goriške in Gradiške. Dela očitno ni dokončal, saj je grbe plemstva večinoma le skiciral, ne pa tudi pobarval. Popisana je približno polovica strani, to je 566.
Rokopis je bil pri prvotnem razstavljanju podložen z neustrezno podlogo, zato smo izdelali posebno zibko. Rokopis je v razmeroma dobrem stanju, vendar je bilo treba zaradi materialov, iz katerih je narejen, in njegove teže dobro premisliti, kako ga prezentirati. Platnici, hrbet in paščka za zavezovanje so usnjeni. Ker je hrbet rokopisa nekoliko zaobljen in izbočen zaradi vezic, ki so vpeljane v njegovo strukturo, je bilo treba za vodoravno zibko izrisati pravilno silhueto odprte knjige. Na šibkih in obremenjenih točkah mu je treba nuditi optimalno podporo. Sledili smo želji, da je rokopis odprt na drugi, naslovni strani, ki prikazuje avtorstvo in kjer se nahaja koloriran grb. Tako mora zibka enakomerno podpirati vse dele knjižnega bloka, da ne bi bili določeni deli podvrženi napetostnim silam, ki ga lahko poškodujejo.
Material za izdelavo zibke smo izbrali glede na njegove kemijske in fizične lastnosti. Izbrali smo posebno arhivsko peno, ki jo največkrat uporabljamo za zaščito pri okvirjanju občutljivih grafičnih listov. Zaradi teže knjižnega bloka pa je bilo treba sredinski del ojačati s prekati, da se zibka ne bi usločila. Rokopis je bil na novi zibki ponovno umeščen v razstavno vitrino. Ker so materiali (usnje, papir, črnilo in barvila) izredno občutljivi na svetlobo, se osvetlitev prižiga le ob prisotnosti obiskovalcev.
Tanja Gomiršek in Polona Paglovec Šuligoj
Foto: Katarina Brešan