Bronaste reliefne plošče in plakete Pohoda prijateljstva
Vsakoletni Pohod prijateljstva je bil v obmejnem goriškem prostoru več desetletij eden najvidnejših simbolnih dogodkov čezmejnega povezovanja. Ob tej priložnosti so organizatorji udeležencem, zaslužnim posameznikom in delegacijam podeljevali bronaste reliefne plošče, ki so imele poleg spominske tudi izrazito reprezentativno vlogo.
Plakete Pohoda prijateljstva – motivika in oblikovanje
Goriški muzej je konec preteklega leta pridobil zbirko plaket in dve medalji, ki so deloma že razstavljene v Muzejski zbirki Kolodvor na razstavi Državna meja na Goriškem 1945–2004. Smiselno se umeščajo ob pokal za Pohod prijateljstva, razstava pa je bila v letu 2025 nadgrajena tudi z intervjuji na to tematiko. Poleg plošč smo umestili dve spominski medalji s kolesarjenja prijateljstva, ki je prav tako pomembno zaznamovalo obmejni prostor v 80-ih in 90-ih letih 20. stoletja. Medtem ko je plaketa za 5. Pohod prijateljstva leta 1980 še precej preprosta (ta plaketa je v času pisanja v konservatorsko-restavratorskih delavnicah), saj poleg napisa vsebuje dva manjša reliefa grbov obeh Goric, so z letom 1981 oblikovanje plaket zaupali Sergiu Fabbiju, ki jih je oblikoval do konca 80-ih let.
Avtor in njegov umetniški kontekst
Sergio Fabbi se je rodil leta 1933 v Terniju, v otroštvu pa se je preselil v Furlanijo. V Gorici je živel in deloval večji del svojega ustvarjalnega obdobja. Bil je samouk, ki je v likovno umetnost vstopil prek risbe in slikarstva, kasneje pa se je vse bolj posvečal kiparstvu in reliefnim oblikam. Njegovo delo je zaznamovala izrazita osebna poetika, usmerjena v raziskovanje materiala, strukture in prostorske organizacije podob, pogosto zunaj ustaljenih akademskih konvencij. V 60. in 70. letih je razstavljal na več samostojnih razstavah v Gorici in okolici (Galleria in La Bottega v Gorici, La Serenissima v Gradišču) ter sodeloval pri različnih javnih in društvenih pobudah. V tem obdobju je ustvaril tudi dva javna spomenika v Gorici, postavljena v športnih parkih Campagnuzza (1975) in Straccis (1976), ki pričata o njegovem prehodu v večje prostorske in trajne realizacije. Na razstavljenih plaketah je Fabbi združil lokalno ikonografijo, pripovednost in značilno reliefno modelacijo.
Fabbijeve plakete so pravokotnega ali rahlo nepravilnega formata, z jasno poudarjeno reliefno površino. Na njih je upodabljal prepoznavne mestne vedute, arhitekturne dominante Gorice in simbolne elemente z goriških mestnih trgov. Pogosti motivi so cerkve, trgi, vodnjaki, ulice in javni spomeniki, obravnavani z rahlo stilizacijo in poudarjeno teksturo.
Reliefi niso zgolj topografski prikazi, temveč delujejo kot vizualni zapisi prostora, v katerih se arhitektura in krajina zlivata v enotno kompozicijo. Perspektiva je pogosto rahlo dvignjena ali poenostavljena, kar omogoča jasno berljivost motiva in hkrati poudarja spominski značaj predmeta. Fabbi se je pri tem na večini plaket izogibal pretirani dekorativnosti; površina brona ostaja živa, z vidnimi sledmi modelacije, glede na same poteze je bila morda osnova celo debelejša lesena plošča. Domačini lahko na plaketah hitro ugotovijo upodobljeni trg oziroma samo arhitekturo.
Dela so bila ulita v bron, na certifikatih, ki spremljajo posamezni kos, pa lahko ugotovimo, da so čisto vse nastale v goriški livarni Giusto e Roldo, ki še vedno obratuje v industrijski coni pri Štandrežu (Sant' Andrea). Tu so oblikovali tudi plaketi, ki nosita letnici 1990 in 1991, kjer pa je relief zamenjala preprostejša gravura. Na plaketi iz leta 1990 je, morda tudi pod težnjami osamosvajanja Slovenije, vedute iz sosednje Gorice zamenjal pogled na samostan na Sveti Gori. Na ta način so se tudi naročniki poklonili tej pomembni romarski cerkvi. Zanimiva je tudi naklada, pri večini plaket je zapisano, da je bilo izdelanih 100 kopij posameznega motiva.
Plakete, ki jih je Sergio Fabbi oblikoval za Pohod prijateljstva, zavzemajo posebno mesto v vizualni kulturi obmejnega prostora. Ne gre zgolj za protokolarne predmete, temveč za premišljeno oblikovane artefakte, ki združujejo umetniško izraznost in družbeno sporočilo. V njih se odraža duh časa, ko so kulturne in športne pobude pomembno prispevale k postopnemu zbliževanju skupnosti na obeh straneh meje, te plakete pa prav zato predstavljajo edinstvene predmete spomina in pomemben del materialne dediščine čezmejnega povezovanja na Goriškem.
David Kožuh
foto: Katarina Brešan