Kontakt

Usode%20%c4%8drnega%20neba

Filmski junij: Sem puško zagledal in jokati začel in Usode črnega neba

Objavljeno 4 jun 2021

Vabimo Vas na prvi večer Filmskega junija

v torek, 8. junija 2021, ob 20. uri, na Gradu Kromberk,

Sem puško zagledal in jokati začel in Usode črnega neba

Usode črnega neba

Sem puško zagledal in jokati začel
(7 min, 2015; delo je nastalo kot dopolnilno gradivo istoimenske razstave Goriškega muzeja)
avtor: mag. Davor Kernel
produkcija: Goriški muzej

Usode črnega neba
(35 min, 1997; delo je nastalo kot dopolnilno gradivo za razstavo Primorska 1918 – 1947)
avtorica: mag. Darja Skrt
produkcija: RTV Koper – Capodistria, Goriški muzej

Kako iz osamljenega spominskega obeležja padlim hrvaškim vojakom 96. pehotnega polka avstro-ogrske vojske med I. svetovno vojno, ki stoji v gozdu pred Kostanjevico, celostno in slikovito podati zgodbo, ki bi se vsaj približala resničnim strahotam vojne, ki so jo ti vojaki doživeli?

In kako znova ponoviti zgodbo o vzponu fašizma po I. svetovni vojni in vseh pogubnih posledicah tega, ne da bi se pri tem izgubila dramatičnost pripovedi in da bi se hkrati ohranila vsa srhljivost takratnega dogajanja, predvsem iz perspektive slovenskega naroda, ki je tedaj pristal na drugi strani meje?

Pred nami sta dve deli, ki nas z domiselno rabo avdiovizualnega medija popeljeta v preteklost in nam preko prepleta različnih virov – od sicer nemih podob, ki pa jim je tokrat dodana dramatična zvočna dimenzija, fotografij, ki nenadoma oživijo, preko na prvi pogled suhoparnih zemljevidov in kart, za katere pa se nam v določenem trenutku zazdi, da ječijo pod udari nasilja, o katerem pripovedujejo, pa vse do živega govora, ki nas vodi skozi dogajanje – drobcev, ki se prično sestavljati v impozantni mozaik, stketa živi pripovedi o nekem drugem, minulem času, katerega duhovi in prikazni pa bi ob pozabi lahko znova oživeli tudi dandanes.

Pogosto slišimo, kako so za majhne narode, kot je Slovenski, pomembna poenotenja v idejah jezika, kulture, zgodovine in podobnih abstraktnih kategorijah. A medtem, ko skozi dolga časovna obdobja iščemo in izpostavljamo take skupne točke, mesta poenotenja, jih častimo in v muzejih hranimo za zanamce, pa pri tem pogosto zapostavimo celo miriado tistih, ki kažejo na odstopanja in razlikovanja. V mislih imamo vso raznolikost in raznovrstnost običajev, praks, izrazov, veščin in znanj, ter s temi povezanih prostorov (najsibo ožjega okolja ali konkretnih stavb), to osupljivo raznovrstnost, ki jo premore majhno ozemlje naše domovine in ljudje, ki jo naseljujejo. Ta je pri konstrukciji abstraktnih kategorij, kot je narod, na pri pogled morda res moteča, a hkrati nam šele ta razkrije vso bogastvo, živost in pisanost življenj na ozemlju določenega naroda. Zavest o pomembnosti tovrstne, nesnovne dediščine, je relativno nova, saj se je tudi v mednarodnem prostoru uveljavila šele na prehodu stoletja, s konvencijo UNESCO-a iz leta 2003, ki je bila v domač pravni red vpeljana leta 2008.

A s ponosom lahko poudarimo, da so posamezne slovenske muzejske ustanove v tem pogledu delovale kot svojevrstna avantgarda: tako se je na primer Goriški muzej že leta 2005 zavezal načrtnemu in kontinuiranemu delu na področju nesnovne dediščine, saj je kot eden prvih pri nas v svoji organizacijski strukturi predvidel posebni oddelek, ki se bo temu področju posvečal z uporabo sodobnih, avdiovizualnih sredstev. Tako je tistega leta ustanovil Oddelek za avdiovizualno dokumentacijo in prezentacijo nematerialne kulturne dediščine, leta 2010 pa je pod vodstvom direktorja Andreja Malniča to idejo še nadgradil s projektom Filmski junij, dogodkom, namenjenim širši javnosti, na katerem preko lastne produkcije ali produkcije zunanjih partnerjev strokovno predstavlja izsledke načrtnega preučevanja nematerialne kulturne dediščine.

Zavest o pomenu tovrstnega preučevanja tega, dolgo zapostavljenega segmenta kulturne dediščine, se je v Goriškem muzeju ohranila tudi pod vodstvom sedanjega direktorja, g. Vladimirja Peruničiča, in tako je pod vodstvom kustosinje mag. Darje Skrt projekt Filmski junij doživel svojo prvo desetletje. V tem času je v lastni produkciji ustvaril preštevilna dela, ki so svoje priznanje dobila ne le zaradi svoje primarne vloge, torej preučevanja in prezentacije domače nematerialne kulturne dediščine, pač pa tudi kot samostojna avdiovizualna dela, nagrajena tako s strani domače kot mednarodne strokovne javnosti. Zato smo se odločili, da vam ob 10. letnici Filmskega junija predstavimo del bogate produkcije Oddelka za avdiovizualno dokumentacijo in prezentacijo nematerialne kulturne dediščine pri Goriškem muzeju.

Prireditev bo potekala v skladu z veljavnimi priporočili NIJZ.

Naslednja projekcija bo v torek, 15. junija ob 20. uri.