Kontakt

Keramika%20vipava%207

Petkove zgodbe iz konservatorsko-restavratorskih delavnic

Objavljeno 8 maj 2020

Konserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v Vipavi

Leta 2005 je bil med zaščitnimi arheološkimi izkopavanji v Laurinovi ulici v Vipavi raziskan del rimskodobnega grobišča, ki so ga nakazovale že posamične najdbe, rešene s strani domačinov ob gradbenem posegu leta 2001. Med arheološkimi raziskavami, ki so potekala pod vodstvom ZVKDS OE Nova Gorica, je bilo dokumentiranih 12, izkopanih pa 9 žarnih grobov. 

Konserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v VipaviKonserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v VipaviGrob 3b in grob 7 ob odkritju (foto: ZVKDS OE Nova Gorica).

Način pokopa je bil sežig enega ali več trupel skupaj na grmadi. Del sežganih kosti z grmade je bil nato skupaj z ogljem in pepelom shranjen v žare, te pa v grobne skrinje. Slednje so zamejile večino žarnih grobov, sestavljene so bile iz opečnatih tegul in/ali kamnitih plošč. Drugi način je bil žarni pokop pod odrezano amforo, z zatičem navzgor. Poleg žar, za katere so bili uporabljeni lonci grobe kuhinjske, domnevno lokalne keramike, je bilo v grobove pridano posodje (vrči, steklenice, čaše, skodelice, lončki), novci in drugi pridatki oz. ostanki noš pokojnikov. Raziskani grobovi so opredeljeni v čas od 1. do konca 2. stoletja. Bogat sklop grobnih najdb iz vipavskega najdišča danes hrani Goriški muzej. V muzeju smo se odločili, da pristopimo sistematično k rekonstrukciji keramičnega gradiva iz omenjenega najdišča, z namenom, da izpopolnimo zbirko zgodnjeantičnega posodja, ki bo tudi osnova za bodoče razstavne projekte.

Vse restavrirano posodje je narejeno iz neglazirane, porozne keramike. Razlikuje se po tehnologiji izdelave, različnih glinenih masah in oblikah posod. Kompaktnost črepa, občutljivost površine predmeta in zrnatost same keramike so bile karakteristike, ki so nam narekovale ustrezne konservatorske-restavratorske posege, na posameznih predmetih.

Fragmenti posodja ali celi predmeti so bili delno oprani oz. očiščeni že na terenu. V restavratorski delavnici smo jih še natančneje in previdno očistili. V veliki večini smo fragmente oprali v vodi in mehansko očistili z gobico in ščetko, nekatere pa smo zaradi občutljivosti keramike očistili brez uporabe vode, torej zgolj mehansko. Oprane fragmente smo razprostrli na vpojne papirnate brisače na pladnjih in jih posušili na zraku. Prelome smo temeljito očistili na suho s koničastim skalpelom in ščetkami, ob tem pa smo pazili, da ne bi s čiščenjem zgladili robe lomov. Tako smo zagotovili dobro prileganje spojev pri kasnejšem sestavljanju in lepljenju. Fragmente posodja s prašnatimi površinami smo pod lupo očistili na suho s skalpelom in mehkimi čopiči. Fragmente zelo krhkega in prašnatega posodja smo utrjevali s potapljanjem v akrilni emulziji ali v 5 % raztopini Paraloida B 72 v ksilenu.

Konserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v VipaviŽarna posoda 2 iz groba 10 v fazi sestavljanja na t. i. tarči (foto: P. Semenič).

Ob čiščenju smo bili pozorni tudi na morebitne organske (les, usnje, tkanina,…) ali druge (kovinske) ostanke na ali ob keramiki. Nekatere pridane posode, kot npr. tiste v grobu 4, so bile ob pokopu postavljene na še sveži apneni tlak, saj se je del malte sprijel posod. Seveda smo malto na teh posodah pustili, saj ta ohranja pomembno informacijo o načinu pokopa.

Pred lepljenjem smo vse fragmente pregledali in jih selekcionirali glede na podobnost npr.: kose dna, ostenja, ustja in ročajev. Pomagali smo si tudi z opazovanjem same debeline, vzorcev in barve posameznih fragmentov. Pri grajenju posod, za katere smo domnevali, da jih bomo lahko sestavili v celoti ali skoraj v celoti, smo si pomagali tudi s podlago z začrtanimi koncentričnimi krogi (t. i. tarča), na katere smo sistematično razvrščali fragmente od dna do ustja posode. Ko smo natančno pozicionirali vse fragmente posode, smo začeli lepiti po dva fragmenta skupaj. Za lepljenje smo uporabili raztopljen Paraloid B72 v acetonu. Lepljene spoje smo dodatno fiksirali s krep trakovi. Zlepljene fragmente smo polagali v posodo z mivko, tako, da smo spoj pravokotno obtežili z zgornjim fragmentom. 

Konserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v VipaviIzdelava polnila z notranjim profilom za žarno posodo iz groba 10 na lončarskem vretenu (foto: J. Šubic Prislan).

Med lepljenjem so se pokazali tudi manjkajoči deli posod, ki smo jih v soglasju s pristojnim kustosom in če smo seveda imeli dovolj podatkov, dopolnili. Z dopolnitvijo smo posodi dali dodatno ali celo potrebno trdnost in stabilnost, jo naredili bolj razumljivo in estetsko. To velja predvsem za primere, kjer smo dopolnitev naredili z lončarskim vretenom. Pred samo dopolnitvijo, smo zunanjo in notranjo površino posode ob poškodbi zaščitili z naravnim lateksom. Dopolnitve manjkajočih kosov sten posodja smo naredili iz alabastra. Predhodno smo mesta za dopolnjevanje z notrane strani posode zaprli s tablicami dentističnega voska. Ko je dopolnitev postala trda, smo odvečen del alabastra odstranili s kovinskimi mrežicami. Končno zaglajeno površino smo dosegli z brusnimi papirji različnih granulacij. Pred toniranjem smo površine kitanih poškodb izolirali z akrilno emulzijo. Za barvno dopolnitev smo uporabili akrilne barve, te smo nanašali s čopiči in s pomočjo naravne gobice.

Konserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v VipaviKonserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v VipaviVrč (posoda 4) iz groba 3A pred in po konservatorsko-restavratorskem postopku (foto: P. Semenič).

Skupno smo uspeli s konservatorsko-restavratorskim postopkom delno ali v celoti rekonstruirati približno 50 predmetov oz. posod, v obdelavi pa je bilo poleg njih še nekaj sto posameznih kosov keramike in ostalega, predvsem železnega gradiva. Predmeti so tako pripravljeni za nadaljnje raziskovalne in razstavne potrebe.

Konserviranje-restavriranje arheološke keramike iz Laurinove ulice v VipaviDel predmetov po končanem konservatorsko-restavratorskem postopku (foto: K. Brešan).

Sodelujoči konservatorji-restavratorji: Andrej Ferletic, Polona Semenič in mag. Jana Šubic Prislan.

Več o samem najdišču si lahko preberete v: Vesna Tratnik (z dodatkom Alenke Miškec): Rimsko grobišče na Laurinovi ulici v Vipavi. Arheološki vestnik 65 (2014), str.: 255–322. Dosegljivo tudi na: http://av.zrc-sazu.si/Si/65/AV65.html

Dostopnost