Kontakt

Obrambna znamenja

Predavanje: Marko Pogačnik

Objavljeno 14 apr 2020

Ciklus predavanj: Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja

V Goriškem muzeju smo v letih 2012 – 2018 izvajali projekt, ki ga danes poznamo kot Staroverstvo. Najprej smo muzeološko obdelali zasebno etnološko zbirko predmetov Staroverstvo in staroverci Pavla Medveščka, postavili dve razstavi (2014 in 2016) z dvema katalogoma in videoma. Močan asociativni in evokativni odziv ljudi po celi Sloveniji je nakazal, da se v njihovi zavesti vedno močneje oglaša tisti del nesnovne dediščine, ki jo je dr. Zmago Šmitek v svoji knjigi Šelest divjine (Beletrina 2019) definiral kot starožitini eko-kozmos. Kompleksnost odzivov in vprašanj, ki so presenetila stroko in se porajala med ljudmi so nas prepričala, da moramo muzejsko postavitev nadgraditi in razširiti, zato smo najprej organizirali, leta 2017, dvodnevni simpozij z naslovom Staroverstvo – staro vèdenje, novi izzivi interdisciplinarnih znanosti, leto kasneje, 2018, pa še ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja. Oba dogodka sta bila multidisciplinarna, kamor smo povabili tako uradno znanost kot tudi alternativne in umetniške pristope.

V letu 2019 smo Goriškem muzeju prejeli donacijo etnološke zbirke Rodna vera. Kultni kamni in darila mag. Rafaela Podobnika, ki prinašajo pogled na tovrstno dediščino iz drugačne perspektive. Donacijo smo postavili na ogled v Vili Bartolomei, izdali katalog predmetov in posneli video. Razstava je še vedno postavljena, sicer trenutno zaprta, bo pa ponovno odprta za ogled, ko čas pandemije mine.

Medtem si lahko v tem času, ki zahteva od nas premisleke, kdo smo in kam gremo, ponovno ogledate ciklus predavanj Staroverstvo – pogledi iz 21. stoletja.

mag. Darja Skrt, muzejska svetnica

Marko Pogačnik: Za spravo med staroverci in kristjan

Marko Pogačnik, UNESCO-v umetnik za mir, živi v Šempasu. Razvija oblike umetnosti, dejavne v življenju, med drugim litopunkturo - umetnost akupunkture pokrajin in mest.

V predavanju je obravnaval razkol med prvinskim odnosom človeka do Zemlje in njenih bitij na eni strani ter Kristusovim izročilom na drugi, ki je nastal na osnovi napačnega tolmačenja evangelijskih besedil. Avtor zanika povezave soških starovercev s poganstvom ali malikovanjem in njihov odnos do vseobsežne zavesti Zemlje primerja s svojimi izkušnjami njenih vidnih in nevidnih razsežnosti. Pri Evangelijih opozori na domnevne kasnejše vrinke, ki so povzročili navidezno nasprotje med izročilom starovercev in Kristusovim učenjem ter  njegovimi dejanji. Nazadnje predlaga, kako lahko etično držo obeh na videz nasprotnih  duhovnih gibanj utelesimo v sodobnih pogojih, nadvse težavnih, ko gre za obstoj Zemlje in človeštva.