Domov Občasne razstave Umetnost onkraj vidnega

Umetnost onkraj vidnega

Avgust Černigoj s sopotniki in učenci

Bidermajerska dnevna soba grofov Coronini

Retrospektivna fotografska razstava Gorana Antleja »Inkognito«

Wagnerjeva ograja na Solkanskem mostu

GO S50-60

Razstava, ki je del uradnega programa Evropska prestolnica kulture 2025 Nova Gorica-Gorica, je razdeljena na dva osnovna dela. Prvi del smo poimenovali Svet, ki obstaja, kjer so predstavljeni obstoječi primeri dobrih praks iz Slovenije in Italije. Predstavljene so kopije, makete in adaptacije likovnih del, s pomočjo katerih lahko obiskovalcem predstavimo zgodovino umetnosti od antične Grčije do današnjih dni.

Največ, kar osem eksponatov, smo si izposodili iz Muzeja Omero iz Ancone, tri pa iz Muzeja Anteros v Bologni, kjer se aktivno ukvarjajo s pretvorbo dvodimenzionalnih oblik v tipne reliefe. Oba muzeja smo tudi obiskali, sodelovanje z italijanskimi muzeji pa nam je omogočilo neposreden vpogled v najboljše prakse taktilnih razstav v sosednji Italiji. Fundacija Društvo za ohranitev bazilike v Ogleju je v sodelovanju s podjetjem Gruppo mosaicisti Ravenna za razstavo pridobila tipno kopijo mozaika in reprodukcije motivov iz bazilike v Ogleju.

Na razstavi so predstavljeni tudi predmeti, ki so nastali kot plod sodelovanja Goriškega muzeja, Medobčinskega društva slepih in slabovidnih ter posameznikov in institucij, ki so pripravili prilagojene kopije oziroma reliefe. Za tipno sliko Toneta Kralja z naslovom Srečanje je Kristina Naglost leta 2021 prejela tudi Valvasorjevo priznanje, tipne kopije Černigojevih grafik pa so nastale v sodelovanju z Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani (ALUO). Tu sta mentorja mag. Boštjan Drinovec in Kristina Rutar angažirala študente smeri Unikatno oblikovanje k pripravi keramičnih reliefov.

Precejšnje število kopij je nastalo tudi na pobudo Goriškega muzeja. Tako je študentka Tjaša Cigoj pripravila kamnito kopijo Rusjanovega spomenika, dijaki Gozdarske in lesarske šole iz Postojne pa so pripravili tipno maketo Solkanskega mostu. Z dijaki je projekt vodil profesor Marko Nabergoj. Ponosni smo tudi na sodelovanje s tujino: dijakinje umetniškega liceja iz kraja Ladina di Fassa (Trentino, Italija) so pod mentorstvom profesorja Tiziana Defloriana pripravile sedem tipnih reliefnih kopij znanih del iz 20. stoletja. Kar štiri smo umestili v osrednji del razstave, preostale pa v občasni del. Dogovorjeni smo tudi z Licejem Max Fabiani iz Gorice, kjer bodo dijaki v drugem delu šolskega leta 2024/25 pripravili tipne kopije za galerijo.

Slovenske impresioniste smo obiskovalcem približali še z reliefom dela Ovčice Riharda Jakopiča. Omenjeni relief in drugi didaktični pripomočki so nastali na Oddelku za restavratorstvo ALUO pod mentorstvom mag. Tamare Trček Pečak. V dogovoru z Narodno galerijo in s sodelovanjem Naravoslovnotehniške fakultete iz Ljubljane smo pridobili tipno tridimenzionalno verzijo Kofetarice slikarke Ivane Kobilca, v sodelovanju s Fundacijo Palača Coronini Cronberg pa smo izdelali kopijo Messerschmidtove glave. Skupaj s Koroško galerijo likovnih umetnosti smo pripravili dve kopiji Begićevega Vrana in pripomogli k temu, da je tudi tamkajšnja galerija dostopnejša za slepe osebe.

Tako smo v prvem razstavnem prostoru prikazali moč sodelovanja, saj je le s pomočjo participativnega pristopa mogoče pripraviti takšen pregled tipnih eksponatov. Projekt je imel ves čas tudi pomembno izobraževalno funkcijo, saj smo sodelujočim študentom pripravili izobraževanja na temo slepote in slabovidnosti. Izobraževalni pomen razstave smo nadgradili s prav posebnim sodelovanjem: navezali smo stik z Univerzo San Jose iz ZDA in Pedagoško fakulteto v Mariboru. Skupaj s profesoricama dr. Lara Ervin-Kassab (SJSU) in dr. Jernejo Hercog (PEF UNI MB) smo razstavo obogatili še z inkluzivnim pedagoškim programom za šolske skupine, učitelje ter družine.

Drugi del razstave, na katerega smo sodelujoči partnerji še bolj ponosni, imenujemo Svet, ki nastaja. Ta vključuje eksperimentalno sodelovanje umetnikov in uporabnikov pri ustvarjanju prilagojenih umetniških del. Ob pomoči društva Artes in dveh kuratorjev, Alfreda De Locatellija in Primoža Puglja, smo k projektu povabili kar 17 umetnikov iz Slovenije, Italije in Hrvaške. Medse smo povabili kiparje, slikarje, grafičarko in konceptualne umetnike. Tudi izbor materialov se je tako posrečil, da je nabor 17 likovnih del na razstavi zelo raznolik. Bistveni del tega eksperimenta je bilo najprej izobraževanje na dveh srečanjih, kjer so umetniki izvedeli osnove s področja slepote in slabovidnosti, prisostvovali so vodenim ogledom slepih in slabovidnih ter ne nazadnje dali v otip svoja umetniška dela. S tem smo želeli spodbuditi sodelujoče, naj svoj običajni umetniški proces prilagodijo tako, da bodo novonastala likovna dela primerna za tipanje. Večina jih je že v poslanih osnutkih ujela bistvo prilagajanja, z nekaterimi pa smo ta korak dorekli skupaj.

Že od samega začetka smo se tudi zavedali, da je dokumentiranje srečanj in kasneje obiskov ateljejev ter razstav bistvenega pomena za razumevanje samega projekta. Prva srečanja smo snemali v lastni režiji, kasneje pa smo k sodelovanju povabili še Akademijo umetnosti Univerze v Novi Gorici. Vajeti pri nastajanju videa je prevzela izkušena profesorica Jasna Hribernik. Tako so se v letu 2024 zvrstila snemanja na terenu: razstava Napačna ladja Damijana Kracine v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki, obisk ateljejev Boštjana Drinovca, Zore Stančič, Primoža Puglja ter Borisa Zaplatila, nekatere druge umetnike pa smo skupaj s slepimi in slabovidnimi spoznali na razstavi Silva Lapidea, ki je bila do marca na ogled v sosednji Gorici. Junija smo k video materialu dodali še dva zelo intenzivna momenta, najprej sežig skulpture Damijana Kracine v Solkanskem kamnolomu, kasneje pa še snemanje delavnice umetnice Giulie Iacolutti v Pordenonu (Italija). Način, kako so se tu slepi otroci spopadali z glino in v njej oblikovali posamezna čustva, je pustil globok pečat na vseh prisotnih. Ob zavedanju, da razstavni video sam po sebi še ne bo dostopen za vse, smo ga podnaslovili in mu dodali znakovni jezik v treh jezikih ter pripravili zvočni opis filma za slepe uporabnike. Za prilagoditev smo se obrnili na Društvo gluhih in naglušnih Severne Primorske ter druge strokovnjake za prilagajanje vsebin.
Pred začetkom študijskega leta 2024/25 smo uradno sklenili še eno načrtovano partnerstvo, in sicer s Pedagoško fakulteto Univerze na Primorskem. Pod mentorstvom profesorice dr. Mateje Maljevac so študentke Inkluzivne pedagogike pripravile tekste za zvočne opise za razstavljena dela, kar smo kasneje prevedli in posneli v studiu ter s tem pripravili zvočne opise v kar treh jezikih.

S skupnimi prizadevanji je nastala razstava, ki ne le odpira vrata prilagajanju tudi v drugih muzejih in galerijah, temveč hkrati vzpostavlja platformo za nove oblike povezovanja in ustvarjanja. S tem projektom smo dokazali, da je z izobraževanjem in sodelovanjem mogoče oblikovati trajnostne rešitve za dostopnost in širiti meje razumevanja umetnosti, ki vključuje vse obiskovalce ne glede na njihove sposobnosti.

David Kožuh
Foto: Katarina Brešan

Lokacija: Mercator center Nova Gorica

Od: 21 mar 2025
Do: 13 dec 2025

Kustos: David Kožuh