Bidermajerska dnevna soba grofov Coronini
preVETRItev/interVENTI in castello
Avgust Černigoj s sopotniki in učenci
Bidermajerska dnevna soba grofov Coronini
Retrospektivna fotografska razstava Gorana Antleja »Inkognito«
Lokalne gline in dediščina. Posočje–Kras
V prvem nadstropju Gradu Kromberk smo postavili na ogled prostor, opremljen z restavriranim pohištvom, ki ga je na podlagi uspešnega čezmejnega sodelovanja Fundacija Palača Coronini Cronberg iz Gorice za več let posodila Goriškemu muzeju.
Potem ko smo premagali dolgotrajne birokratske postopke in ovire za prenos pohištva iz Italije v Slovenijo, smo oktobra 2022 le uspeli prepeljati izbrane kose iz depoja v Gorici v konservatorsko-restavratorske delavnice v Solkanu, kjer se je Davorin Pogačnik več kot leto dni posvečal zofi, stolom, foteljem, sekreterju, lestencu, mizi in predalniku, da jim je povrnil nekdanji sijaj. Restavriranje je financirala Mestna občina Nova Gorica.
Kuratorki Katarina Brešan iz Goriškega muzeja in Cristina Bragaglia iz Fundacije Palača Coronini Cronberg sta se med obsežno zbirko pohištva grofov Coronini osredotočili na prvo polovico 19. stoletja, ki se odraža v rekonstrukciji bivalnega prostora v grajskem poslopju. Po koncu dunajskega kongresa so se na avstrijskem ozemlju uveljavile vrednote meščanskega sloja, ob tem se je razširil tudi nov okus na področju notranje opreme in dekorativne umetnosti. Izraz bidermajer, s katerim so po sredini 19. stoletja začeli slabšalno označeval slog, ki se je uveljavil med letoma 1815 in 1848, izhaja iz besed "Bieder", ki pomeni "preprostež", in enim najpogostejših nemških priimkov tistega časa, "Meir". Bidermajerski slog, ki ga je na začetku 20. stoletja ponovno odkril in ovrednotil modernizem, je pravzaprav na bolj poenostavljen način povzemal elemente neoklasicizma in empira. Navdihovali so ga predvsem koncepti udobja, racionalnosti in funkcionalnosti, pri čemer se ni odrekal iskanju elegance pri uporabi materialov in dekorativnih elementov. Upodobitve plemiških bivališč tistega časa kažejo, da se je tudi plemstvo prilagodilo temu meščanskemu okusu, odpovedali so se razkošju v prid praktičnosti.
V bidermajerskih ambientih je bilo za pohištvo značilno predvsem udobje, pri čemer niso več toliko sledili pravilom simetrije in reprezentativnosti prejšnjih stoletij, ampak potrebam in željam tistih, ki so v teh prostorih živeli. Pohištvo je običajno zavzemalo ves razpoložljivi prostor, poleg fiksnih elementov, komod in sekreterjev, so uporabljali večje in manjše, tudi zložljive mize, ki so jih z lahkoto po potrebi premikali. Vrsta pohištva, ki najbolje izraža duh bidermajerskega sloga, so bogato oblazinjene zofe, stoli in fotelji, za katere je značilno iskanje novih oblik in poveličevanje naravne lepote materialov. Tradicionalne geometrijske oblike pohištva tako poživljajo ukrivljeni, elegantni in dinamični elementi; površine so osvobojene zapletenih, odvečnih okrasov, da lahko pridejo do izraza očarljivi vzorci furnirjev, ki so jih pridobivali z uporabo različnih vrst lesa.
V prvi polovici 19. stoletja se je bidermajer z obsežno prodajo razširil po vsej Evropi, kar je omogočalo zmanjšanje proizvodnih stroškov in uveljavitev zlahka ponovljivih modelov, ki so ustrezali splošnemu okusu. Takšen uspeh je zagotavljala tudi iznajdljivosti nekaterih obrtniških podjetij, ki so začela svojo proizvodnjo predstavljati v katalogih in zbirkah risb. Najbolj znano je bilo podjetje Möbelfabrik, ki ga je leta 1804 na Dunaju ustanovil Joseph Ulrich Danhauser. Kljub svoji preprostosti Danahauserjeve stvaritve, katerih vzorce prepoznamo v razstavljenem pohištvu družine Coronini, zagotovo niso bile namenjene množicam, temveč so bile dostopne le srednjemu in višjemu sloju.
Dnevno sobo krasijo tudi slike iz zbirke Goriškega muzeja, med katerimi smo izobesili dva izmed portretov, ki jih je grof Viljem Coronini izročil Goriškemu muzeju v zameno za kamniti skulpturi, ki danes stojita v parku palače Coronini Cronberg v Gorici.
Obenem je na razstavi predstavljena goriška veja rodbine Coronini Cronberg, o kateri smo posneli tudi pričevanja Kromberžanov, ki bodo v prihodnje dodatno osvetlila nekdanje lastnike gradu, po katerih nosi kraj ime. Letos mineva 70 let, odkar je grad postal sedež Goriškega muzeja, ki se je med takratnimi obsežnimi obnovitvenimi deli večkrat posvetoval z grofom Viljemom glede arhitekturnih rešitev in ureditve parka. Tudi njegova sestra Nikoleta – letos je 40. obletnica njene smrti - je bila močno navezana na Kromberk in njegove prebivalce.
Foto: Katarina Brešan
Lokacija: Grad Kromberk
Od:
15 jun 2024
Do:
15 jun 2028