Skrinja
Material: orehovina, smrekovina
Provenienca: Goriška
Datacija: 19. stoletje
Dimenzije: dolžina: 112 cm, širina: 45,5 cm, višina: 46,5 cm
Manjša, zanimivo okrašena skrinja z rezljanim okrasjem čelne fasade. Polja z rezljanim motivom cvetličnih šopkov so ločena z motivi cipres. Na notranji strani ima okrašen pokrov z ogledalcem, ki ga obkrožajo cvetlični motiv in ptički. Skrinje z motivom ciprese sodijo med vrsto skrinj, ki nima analogije v tipologiji evropske skrinje. Dekorativna motivika rezljanih fasadnih stranic prihaja iz vzhoda.
Cipresa je sveto drevo številnih ljudstev, zaradi dolgega veka in zimzelenosti je tudi drevo življenja, v mediteranskem območju pa tudi simbol povezave s podzemljem. Starejši primerki tovrstnih skrinj imajo tudi nekatere značilnosti renesančnih skrinj iz severne Italije. Skrinja s cipresami in z ogledalcem tako povezuje ves prostor od Benetk do Balkana in Male Azije in kaže na simbolno vez zahodom in vzhodom Evrope ter na razvejan pretok ljudi in predmetov na tem območju. Mogoče jo je k nam zanesla katera izmed goriških dojilj ali služkinj, ki so se od srede 19. stoletja zaposlovale pri bogatih družinah v Egiptu in tam prišle v stik z vzhodno kulturo.
Skrinja je razstavljena v prostorih na Soški cesti 31 v Solkanu, kjer ima sedež Rezbarsko, intarzijsko in restavratorsko društvo Solkan (RIRDS), ki v sodelovanju z Goriškim muzejem gosti razstavo Veščine in skrivnosti mizarskih mojstrov, katere avtorja sta mag. Boštjan Roškar in Tatjana Štefanič iz Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož. Goriški muzej je gostujočo razstavo dopolnil z nekaterimi svojimi predmeti, ki pričajo o bogati dediščini mizarstva in poznavanju veščin te obrti na Goriškem. V pritličju pa je na ogled zbirka Stara solkanska mizarska delavnica, ki ohranja pomembno pričevanje o materialni kulturi nekdaj zelo razvite mizarske obrti na našem območju, hkrati pa prikazuje in predvsem prenaša znanje starih mizarskih veščin na današnje in bodoče rodove.
Rok Bavčar