Zaboj Zadružnega vinarstva Brda
Po koncu vojne sta imeli obe za Goriška brda temeljni kmetijski panogi, to je vinogradništvo in sadjarstvo, velike težave, ki so izvirale iz preteklih in novih razmer in so se postopoma odpravljale. Ob priključitvi dela cone A k Jugoslaviji so stopili v veljavo predpisi o razlastitvi zemlje. Slednjo so najprej prepustili kmetijsko-obdelovalnim zadrugam, ki pa so jih po letu 1950 odpravljali.
Leta 1947 so se kmečke NAPROZE in obdelovalne zadruge začele združevati v splošne obdelovalne zadruge. Hkrati se je uveljavljala agrarna reforma, ki je bila končana leta 1955. Po njenih določilih zadružna zemlja ni bila dana v obdelovanje nekdanjim kolonom in pridruženim kmetom, ampak je bilo na njenih temeljih ustanovljeno državno posestvo. V Brdih sta se osnovali dve državni kmetijski posestvi s sedežema v Vipolžah in na Dobrovem, ki sta se leta 1957 združili v eno. Državna posestva so kot večji obrati lahko kupila prve stroje za obnovo in modernizacijo zemljišč. Do leta 1956 so obdelovalne zadruge ter nato državna posestva obnovili 140 hektarjev vinogradov. Nagel vzpon proizvodnje je sprožil vprašanje ustrezne predelave grozdja, pravilnega hranjena in prodaje vina. Primanjkovalo je predvsem dobrih kleti, ki so bile navadno premalo hladne in zračne, ter ustrezne vinske posode. Rešitev je predstavljala gradnja zadružne kleti, ki so jo postavili na Dobrovem. Objekt so začeli zidati leta 1954 in celoten kompleks dokončali leta 1959. Ob začetku gradnje so nekateri menili, da je prevelika, vendar se je ta domneva kmalu izkazala za zmotno. Razvoj in večanje vinogradniških površin je privedel do velikih količin pridelanega vina. Že po nekaj letih so morali vgrajevati nove cisterne in zunanje rezervoarje.
Obratovanje kleti z zaposlitvijo nove delovne sile je bilo odločilno za ustanovitev novega podjetja z imenom Zadružno vinarstvo Brda, katerega ustanovitelji so bili: kmetijski obrat Vipolže, Kmetijski obrat Dobrovo in Vinska klet v izgradnji. Datum pričetka poskusne proizvodnje je bil 1. 10. 1957. Skupna zmogljivost kleti z obratom za predelavo grozdja je ob zaključku del znašala 450 vagonov, tako da je bilo mogoče vanjo spraviti ves takratni vinski pridelek Brd. Prvo večjo količino vina, in sicer 12 vagonov rebule in tokaja, je Zadružno vinarstvo Brda izvozilo že junija 1958 v Vzhodno Nemčijo. V povojnem obdobju so zaradi pomanjkanja surovin vino prodajali kar v sodih in velikih pletenkah, nato pa so ga začeli stekleničiti.
Za transport in skladiščenje vinskih steklenic so sprva uporabljali žičnate, nato pa lesene zaboje, ki so nosili znak Zadružnega vinarstva. V zaboj so postavili 15 steklenic. Napis Zadružno Vinarstvo Brda Yugoslavia kaže na to, da so jih uporabljali za izvoz. Znak delita dve polji, ki predstavljata regijo in takratno Socialistično republiko Slovenijo. Brda predstavljata stiliziran grozd in briški grič na levi, Slovenijo pa simbol Triglava in valovite črte, ki simbolizirajo morje. Simbola sta bila namreč sestavna dela grba takratne SR Slovenije. Enega takih zabojev, ki nam priča o razmerah ter razvoju vinogradništva in vinarstva v Goriških brdih, hranimo tudi v Goriškem muzeju. Vidite ga lahko na razstavi Junaki vinogradov – Sprehod skozi stoletja vinogradništva in vinarstva v Brdih, postavljeni v Kleti Brda.
Tanja Gomiršek
Foto: Katarina Brešan