Kamniti puščični osti iz Bajtov na Kanalskem Kolovratu
Organski materiali se najtežje ohranijo v arheološkem kontekstu. Najdbe lokov in lesenih delov puščic so zato zelo izjemne, tako da so najpogostejši dokaz lokostrelske opreme le ohranjene puščične osti. Najstarejše so bile izdelane iz kosti, kamna, lahko tudi lesa, kasnejše pa iz kovine. Uporaba loka je sicer znana že iz starejše kamene dobe in je omogočala lov in boj na daljavo, pomembna dejavnost pa je bila tudi v bakreni in zgodnji bronasti dobi.
Na Kanalskem Kolovratu, v majhnem zaselku Bajti, so bile že pred leti pri delu na polju slučajno najdene tri puščične osti, od katerih hranimo dve v naši muzejski zbirki. Izdelani sta iz kremena, ki je izredno trd mineral. Kremen je bil eden najbolj uporabljanih materialov za izdelavo kamnitega orodja in orožja predvsem v starejši prazgodovini, to je v kameni dobi, v rabi je bil pogosto tudi še v bakreni in zgodnji bronasti dobi, kasneje pa so ga v te namene rabili le redko.
Foto: Teja Gerbec
Kdaj je bila prvič uporabljena lokostrelska oprema, ne vemo natančno, okvirno se je to zgodilo proti koncu starejše kamene dobe. Iznajdba loka je pomenila predvsem velik doprinos pri lovu in bojevanju na daljavo. Lok se skozi čas ni prav veliko spreminjal. Izdelovali so ga iz organskih snovi, ki se ohranijo le pod posebnimi pogoji in so kot take izjemno redke arheološke najdbe. Puščične konice so bile iz različnih materialov, sprva iz kosti in kamna, lahko tudi iz trdega lesa, kasneje iz kovine. Prednosti kamnitih konic so njihova trdota in ostrina ter velika prebojna moč, slabost pa ta, da so se ob zgrešenem strelu lahko zlomile. Glede na način izdelave so bile na različne načine nasajene v leseni del puščic.
Puščični osti iz Bajtov, ki ju hranimo v muzeju, sta bili izdelani z odbijanjem iz večjih prodnikov kremena, njuna površina je obojestransko ploskovno retuširana. Razlikujeta se po obliki in velikosti. Večja je iz sivkastega kremena, meri 3,6 cm in ima izdelan trn za nasaditev v leseni del puščice. Druga je iz belega kremena, meri 2 cm in ima v bazi zajedo za nasaditev.
Najdbi sta časovno težje opredeljivi, saj so tako oblikovane puščične osti izdelovali dolgo obdobje. Znane so že z najdišč iz mlajše kamene dobe, predvsem pa iz bakrene in bronaste dobe, ko je bilo lokostrelstvo zelo pomembno. Na podlagi primerjav z drugimi najdišči lahko domnevamo, da so se rabile pri lovu, ki je bil tedaj ena glavnih dejavnosti, ali pa gre morda za orožje. Te najdbe pa so imele lahko tudi simbolni pomen, saj so z raznih evropskih najdišč znani pokopi moških z lokostrelsko opremo. Ker so bile osti v naselju Bajti najdene naključno in ne med arheološkimi raziskavami, ne vemo, ali izvirajo npr. iz naselja, občasne postojanke ali iz kakšnega drugega konteksta. Najverjetneje so iz bakrene ali bronaste dobe.
Teja Gerbec
Naslovna fotografija: Katarina Brešan