TABLA JOCHMANNOVEGA MLINA IZ AJDOVŠČINE
Ajdovščina je mesto z dolgo in bogato industrijsko tradicijo. Eden ključnih dejavnikov njenega industrijskega razvoja je bila vodna moč Hublja. Na njegovih bregovih so skozi stoletja delovale različne proizvodne dejavnosti, ki jim je reka pomenila vir energije. Poleg fužin, žag in prvih industrijskih obratov zasledimo ob Hublju tudi številne mline. Dva med njimi sta v 19. stoletju po velikosti in proizvedenih kapacitetah še najbolj izstopala. To sta bila Rieterjev mlin v Palah in nekoliko mlajši Jochmannov mlin v samem središču kraja.
Zgodba Jochmannovega mlina se je pričela leta 1867, ko se je v Šturje priselil mlinar Wenzel Jochmann, po rodu iz danes češkega mesta Javornik. Odkupil je Mayerjev mlin na Hublju in njemu bližnja zemljišča ter ustanovil podjetje Walzmühle Wenzel Jochmann Haidenschaft. Wenzel je z izdelki iz mlina dosegal zelo dobre rezultate, z njimi je osvojil tudi kar nekaj medalj na svetovni razstavi na Dunaju leta 1873. V njem so predelovali predvsem ječmen, ajdo, koruzo in pšenico, ki so jo kupovali v Banatu in na Madžarskem. Njihove izdelke so prodajali večinoma na Goriškem ter v manjši meri tudi na Kranjskem.
Z letom 1902 je vodenje mlina prevzel Wenzlov sin Andrea. Ta je obrat tehnološko posodobil in ga nato uspešno vodil tik do 1. svetovne vojne, ko je zaradi neugodne gospodarske situacije uspešnost podjetja pričela padati. Pred vojno se je poročil s češko Nemko Hilde Hedwige Zuber, vendar je že poleti leta 1914 kot rezervni nadporočnik padel v prvih spopadih med Avstro-Ogrsko in Srbijo.
O vodenju podjetja med vojno ni preverjenih podatkov. Hilda je leta 1918 za prokurista s polnimi pooblastili za upravljanje in vodenje podjetja imenovala svojega drugega moža Rudolfa Hirta, ki si je prizadeval vzpostaviti normalno delovanje podjetja, kar mu je tudi uspevalo. Leta 1926 Hilde upravljanje mlina prepustila družbi Valjčni mlin Ajdovščina (Molino a cilindri, Aidussina), katere solastnica je bila. Mlin je nato leta 1933 najel Alojz Kompare, preizkušen in iznajdljiv domačin, ki je svojo kariero pričel že pri Andreju Jochmannu in je delovanje in razvoj mlina v podjetje spremljal vse do leta 1952. Po drugi svetovni vojni je bil valjčni mlin nacionaliziran ter uradno ustanovljen kot Okrajni mlin Ajdovščina. S tem so bili postavljeni temelji za novo podjetje, ki še danes posluje pod imenom Mlinotest.
V Goriškem muzeju hranimo tablo Jochmannovega mlina, ki jo vodimo pod inventarno številko ZG 3941. Datiramo jo v čas tik pred koncem prve svetovne vojne, ko je z mlinom še upravljala Jochannova žena Hilde. Zapis na tabli »PREMIATO MOLINO A CILINDRI W. JOCHMANN AIDUSSINA. PROPRIETARIO: ING. ANDRE JOCHMANN – CASSA FONDATA: 1867.« je sicer že v italijanskem jeziku, vendar pa še omenja Andreo Jochmanna kot lastnika valjčnega mlina, ki nosi ime po očetu Wenzlu.
Na tabli je simbolično izrisano dekle z žitnim klasom ter vsi bistveni elementi, ki ponazarjajo družino Jochmann ali njen mlin. Na levi strani je t.i. »mlinski valjček« ali »valjčni stroj« oz. stroj za mletje žita, ki je bil domnevno madžarskega izvora. Poleg mlinčka so izrisane še medalje, ki jih je Wenzel osvojil na dunajski razstavi s svojimi mlevskimi izdelki. V spodnjem kotu je izrisan mlin z dimnikom, dograjenim v prvih letih 20. stoletja, ko je mlin pridobil parni stroj. Edino do sedaj poznano fotografijo tega stroja ali lokomobile prav tako hrani Goriški muzej v svoji fototeki.
Na desni strani je upodobljena Jochmannova vila, ki jo je začel graditi Wenzel leta 1892 in stoji v neposredni bližini mlina. Domačini jo danes poznajo pod imenom Rizzattova vila, po lastniku žage Antonu Rizzattu. Ta je od Jochmannove družine odkupil hišo leta 1929. V spodnjem desnem kotu je dvojno plansko sito.
Tablo je muzej pridobil skupaj z ostalo zapuščino domačina in zbiralca iz Ajdovščine Štefana Stipeta Štekarja.
Za pomoč pri zgodovini mlina in opisu table se zahvaljujem Jožefu Krečiču.
Ines Beguš