Kontakt

 mg 7669
Predmet meseca julija 2022

KOVINSKI PEPELNIK IZ 1. SVETOVNE VOJNE

IZ ZBIRKE ŠTEFANA ŠTEKARJA:
KOVINSKI PEPELNIK IZ 1. SVETOVNE VOJNE

Štefan (Stipe) Štekar (1899–1986) je bil vsestranski človek in mož različnih zanimanj. V svojem rojstnem kraju Ajdovščini je v preteklem stoletju pustil viden pečat na jamarskem, športnem, gledališkem in filmskem področju. Bil je eden vidnejših in pomembnejših kulturnikov in osebnosti nasploh v Vipavski dolini. Predvsem pa je bil strasten zbiralec starin ter numizmatik.

Njegovo zanimanje za stare in redke predmete se je porodilo, ko je kot sedemletni otrok našel ločeno posodo z beneškimi novci. Skozi desetletja svojega življenja, ki sta ga zaznamovali tudi obe svetovni vojni, je zbral več tisoč zanimivih predmetov, preko katerih lahko sledimo njegovi življenjski zgodbi ter duhu časa, v katerem je živel. Tako se je ohranilo veliko predmetov in fotografij iz obdobja I. svetovne vojne, v kateri je bil kot vojak ranjen. Številni so tudi novci, ki jih je pridobil kot amaterski arheolog z izkopavanji ali kot dar, s katerim si je marsikateri domačin »kupil« vstopnico za ogled filma v domačem kinu, kjer je delal kot upravnik do svoje upokojitve. V njegovi zbirki so se ohranili celo filmi, ki so v svetu veljali že za izgubljene. Enako pomembno je potrebno omeniti njegovo zbirko medalj in priznanj, starih dokumentov, fotografij, razglednic, revij in časopisov, knjig ter vabil za razne gledališke prireditve. Bil je namreč tudi zavzet ljubiteljski gledališčnik ter reden pisec člankov in kronist.
Med brskanjem po njegovi zapuščini, ki jo skrbno hranimo v depoju našega muzeja, tako najdemo najrazličnejše predmete. Med njimi pa posebej izstopa kovinski pepelnik iz časa I. svetovne vojne, ki ga na zgodovinskem oddelku vodimo pod številko ZG 4114. Zapis v inventarni knjigi pojasnjuje, da je izdelan iz odrezanega dna medeninastega tulca avstro-ogrske granate Berndorf in ruskih nabojev. Na vrhu pepelnika je pritrjen nosilec za vžigalice. Predmet naj bi bil delo ruskega vojnega ujetnika.

Mg 7669

foto: Katarina Brešan

Ajdovščina je bila med I. svetovno vojno namreč pomembno zaledno logistično območje za soško fronto in preko sto ruskih vojnih ujetnikov je bilo nastanjenih v tem kraju, kjer so skrbeli za infrastrukturo in pomagali pri delu. Kot piše Drago Sedmak so ruski vojni ujetniki delali pri pretovarjanju železnice in žičnice, gradnji in vzdrževanju cest, vodovoda, pomagali pri kmetijskih delih ipd. Časopisi so jih opisovali kot dobrovoljne, pokorne in podučljive, prav tako so bili zadovoljni z njimi domačini, pri katerih so delali kot pomočniki pri gospodarskih delih. Kljub temu je bilo tudi nekaj takih, s katerimi so imeli domači »žandarji« delo zaradi kraj in drugih nečednih poslov. Med 30 in 50 ruskih vojnih ujetnikov je leta 1918 umrlo ob hudi eksploziji skladišča za strelivo, ki je uničilo tudi velik del kraja.

Prosti čas so vojaki v zaledju in na fronti, ko ni bilo bojev ali odrejenega dela, preživljali tako, da so iz lesa, granat, tulcev in drugih ostankov materiala, ki ga je bilo na bojiščih veliko, izdelovali razne predmete. Nekateri med njimi so izdelali spominske prstane bodisi zase bodisi za dekleta, ki so jih čakala doma, drugi so ustvarjali skrinjice, vaze in zapestnice. Ta uporabna umetnost je v svetu poznana pod imenom trench art. Kar nekaj takšnih in drugih predmetov se še skriva v zbirki Stipeta Štekarja in jih bomo predstavili skozi čas. Nekaj pa si jih lahko ogledate tudi v živo na naši stalni razstavi NePozabljeni predmeti v vili Bartolomei.


Ines Beguš