Prazgodovinska jantarna perlica
Jantar je bil zaradi svojih lastnosti znan in cenjen že v prazgodovini in antiki. Zaradi barve in prosojnosti je bil v rabi za izdelavo nakita in drugih dragocenih predmetov, pripisovali so mu zdravilne in magične moči, ob tem pa je imel tudi simbolni pomen. V tokratnem prispevku predstavljamo lepo oblikovano jantarno jagodo, odkrito v enem od grobov na prazgodovinski nekropoli v Tolminu.
Jantar je fosilizirana smola dreves. Najdemo ga na različnih koncih sveta. V izobilju ga je ob Baltskem morju, kjer so ga že pred tisočletji nabirali in z njim trgovali. Tako imenovana Jantarna pot, ki je povezovala Baltik in Jadran oziroma Sredozemlje, je bila med bronasto dobo in rimskim obdobjem ena glavnih trgovskih poti na velike razdalje v Evropi. Gre za koridor oziroma območje, prek katerega so tovorili jantar s severa in ga menjali za druge izdelke ter dobrine, pa tudi širili in izmenjevali ideje, znanje in izročila.
Jantar je snov, ki jo je lahko obdelovati. Za antična ljudstva je bil dragocen, v rimskem obdobju je vrednost posameznih jantarnih izdelkov včasih presegla ceno sužnjev. Pripisovali so mu terapevtske in magične moči, zato so iz njega izdelovali predvsem nakit ter druge osebne okrasne predmete. Čeprav so že antični Grki vedeli, da je jantar okamenela drevesna smola in da izvira s severa, so zaradi njegovih izjemnih lastnosti vseeno nastali številni miti in legende, povezani z njegovim izvorom. Po teh pripovedih je jantar čudež, ki lahko nastane samo iz božjih solz.
Večina jantarnih najdb s slovenskih najdiščih izvira iz grobov. V Posočju so sicer zelo redke, kar je morda posledica pogrebnega običaja, po katerem so na tem območju med pozno bronasto dobo in zgodnjerimskim obdobjem pokojne upepeljevali. Jantar ima namreč nizko tališče in je, če je bil na pogrebni grmadi, zgorel. Iz tega obdobja se torej lahko ohranijo le izdelki, so bili v grob priloženi ob pokopu, predmeti, ki so bili ob pokojnem na grmadi, pa so poškodovani ali uničeni od ognja.
Predmet, ki ga predstavljamo kot predmet meseca novembra, je jantarna jagoda, ki je bila priložena v enem izmed več kot 400 grobov na nekropoli v Tolminu, kjer so pokopavali med pozno bronasto in starejšo železno dobo (11./10.–zgodnje 7. stoletje pr. n. št., posamezno še do 6. oz. 5. stoletja pr. n. št.). Perlica je kroglaste oblike, velikosti do 2,5 cm v premeru in je okrašena z izbočenimi koncentričnimi krožci oz. plastovitimi očesci. Glede na izdelek iz jantarja in še ostale delno ohranjene predmete, ki so bili odkriti poleg, sklepamo, da je bila v grobu z jantarno perlico pokopana oseba ženskega spola. Živela je v času, ko je bila družba razslojena, in jantar v njenem grobu morda nakazuje, da je pripadala delu premožnejših prebivalcev prazgodovinskega Tolmina.
Teja Gerbec
Foto: Katarina Brešan