Lesena nahrbtna škropilnica za boj proti boleznim trte
Leta 1892 so v časopisu Slovenski gospodar ugotavljali, da se »težave, ki nadlegujejo kmetski stan, čedalje bolj množijo. Mnogoteri živalski, rastlinski, klimatični in drugi škodljivci pretijo kulturnim rastlinam s pogubo… Nove razmere, posebno škodljivci, kakor n. pr. trtna ušica itd. zahtevajo pa v posameznih kulturah tudi temeljite premembe, katerih se morajo kmetovalci privaditi. Vsak pridelovalec se mora dandanes marljivo učiti…«
V goriškem delu Goriško-Gradiške grofije je pri razširjanju znanja imela poseben pomen Kmetijska družba za Goriško, ustanovljena leta 1765. Leta 1769 je Družba za izvajanje kmetijskih poizkusov kupila Pristavo (Rafut) in k sodelovanju povabila agronome in kmete. Njeno delovanje do 1918 je bilo pomembno tudi za enološki sektor, saj je izdajala različne razprave, knjige in časopise. V njih so takratni agronomi poročali o delovanju šolskih kmetij ter najnovejših raziskavah s področja kmetijske stroke. Med goriškimi Slovenci sta bila poznana časopisa Gospodarski list in kasnejši Primorski gospodar, v katerih je bil del namenjen tudi vinogradništvu.
Peronospora je tudi danes ena od najpogostejših bolezni, ki napada vinsko trto. Povzroča jo gliva Plasmopara viticola. V Evropi so bolezen, ki je prišla iz Amerike, prvič zasledili okoli leta 1800, od takrat se je hitro razširila po vseh vinorodnih deželah. Na Slovenskem so jo prvič opazili leta 1881. Trosi glive prezimijo v zgornjih plasteh zemlje. Spomladi gliva napada vse zelene dele rastlin, listje, poganjke, vitice, cvetove, pa tudi jagode. To povzroči odmiranje in odpadanje listja in je glavni vir širjenja bolezni na ostale dele trte. Sprva so bili ljudje proti tej bolezni nemočni, vendar so kmalu ugotovili, da jo je mogoče zdraviti oziroma preprečiti, če trto poškropijo s sredstvi na osnovi bakra. Za zdravljenje z modro galico je bila potrebna priprava pravilne mešanice z apnom, ki so jo že takrat imenovali bordojska brozga. Kmetje so raztopino sprva nanašali z vejicami, kar pa ni dalo pravih rezultatov, kmalu so zato prišle v rabo nahrbtne škropilnice, sprva lesene, nato pa kovinske, ki so se obdržale še po 2. svetovni vojni.
Lesena nahrbtna škropilnica je tako eden od materialnih pričevalcev razvoja pripomočkov v boju proti bolezni trte v naših krajih. Škropilnico si lahko ogledate na razstavi Junaki vinogradov v Kleti Brda, restavrator Davorin Pogačnik pa je pred kratkim poskrbel, da je bila ponovno očiščena.
Tanja Gomiršek
Foto Andrej Ferletic