Okrasne keramične plošče z Mosta na Soči
Človek je od nekdaj krasil svoje telo in urejal prostor okoli sebe. Posebnost skrbno zgrajenih lesenih domačij, postavljenih na kamnite temelje, ki so bile raziskane na Mostu na Soči, so številni odkriti kosi okrašenega keramičnega interjerja. Ti edinstveni predmeti pričajo o notranjosti hiš iz časa starejše želene dobe, posredno pa tudi o skrbnem urejanju doma.
Predstavljeni kosi z Mosta na Soči so bili narejeni iz gline, dekorirani, ko je bila ta še mehka, žgani so bili na precej nizki temperaturi, zaradi česar se drobijo in so se tudi le delno ohranili. Odkriti so bili v notranjosti stavb. Kljub slabi ohranjenosti lahko razberemo, da gre za okrašene kose različnega inventarja, verjetno velikih posod (silosov), peči in okrasnih plošč. Slednjim se posvečamo v tem prispevku.
Za plošče je značilno, da so ravne, široke tudi več kot 30 cm, debele do dobrih 7 cm. Njihova dolžina ni ohranjena pri nobenem od primerkov. Pri okraševanju so uporabljali različne krasilne tehnike, tj. apliciranje, vrez in verjetno barvanje z belo barvo, ter različne okrasne elemente oziroma motive. Med temi so predvsem vijuge, spirale, meandri, rombi, izjemna je shematizirana upodobitev jezdeca. Ker so plošče slabo ohranjene, ni veliko znanega o tem, kako so se ti motivi povezovali v vzorce. Okrašena je bila ena stranica, kar nakazuje, da je bila pri rabi oz. postavitvi v prostor najverjetneje vidna le ena stran. Nekateri kosi imajo ohranjene prečne ali vzdolžne predrtine. Te so morda služile za pritrditev plošče na leseno steno, spajanje med seboj ali z drugimi elementi, vpetje lesenega nosilca ipd. Raziskovalci mostarske naselbine so pokazali, da so ti predmeti najverjetneje okrasje sten.
Sprednja in zadnja stran največje ohranjene okrašene keramične plošče.
Največja ohranjena plošča meri približno 34 × 28 × 6,5 cm. Izdelana je bila s spajanjem večjih svaljkov iz mehke gline, ki na zadnji strani niso bili zglajeni. Ohranjen okras nakazuje tekoč, »neskončen« vzorec, katerega osnova sta nasproti si postavljeni dvojini spirali, vmesni prostor pa zapolnjuje mreža. Na prednji strani in ob robovih je delno ohranjen premaz svetle, belkaste barve. Težko je predvidevati, kako velik je bil celoten kos ter ali je bilo več plošč, ki so sestavljale večji okrasni element. Plošča ima tudi dve pravokotni in postrani izdelani poglobitvi, od katerih ena ploščo predira.
Rekonstrukcija plošč (vir: Dular, J., S. Tecco Hvala, ur., 2018: Most na Soči. Razprave.)
Za naselje železne dobe na Mostu na Soči je značilen zelo kakovosten in poenoten način gradnje stavb ter njihova enotna orientacija znotraj naselja. Stavbe so bile bivalne, nekatere med njimi tudi delavnice. Okrašene keramične plošče so bile odkrite znotraj objektov, predvsem v vzhodnih prostorih ali pa ob vzhodnih stenah. To morda nakazuje vsaj delno poenoteno opremo notranjosti, v tem primeru ostaline nekega okrasnega elementa, ki je stal v vzhodnem delu stavbe.
Krašenje sten stavb oz. bivališč poznamo tudi z drugih sočasnih evropskih najdišč, od Nemčije, Avstrije, Češke, Srbije, Italije in Grčije, s slovenskih pa so do sedaj znane le še druge redke najdbe precej manjših kosov okrašenega ometa s Krasa, iz Istre in s Štajerske. Raziskovalci okrašenih plošč z Mosta na Soči so pokazali predvsem na primerljive najdbe in možne vplive iz severne Italije, od koder poznamo podobno okrašene notranje stenske obloge oziroma plošče, pa tudi iz bolj oddaljenih najdišč v Etruriji, na Siciliji in v Grčiji. Iz teh krajev so znani keramični arhitekturni členi s figuralnimi prizori in bordurami iz pletenic, meandrov, palmet ipd., ki so bili lahko tudi poslikani, navadno z belo barvo.
Okrašene stenske plošče z Mosta na Soči so edinstvene, ker so bolje in v večjem številu ohranjene, kot na drugih najdiščih, in so že med izkopavanji pritegnile veliko pozornosti. So tudi redki bogato okrašeni predmeti iz Posočja iz starejše železne dobe in pričajo o tedanji bivalni kulturi.
Teja Gerbec
Foto: Tomaž Lauko