PRAZNIČNE RAZGLEDNICE IZ OBDOBJA I. SVETOVNE VOJNE
Včasih, še ne tako dolgo nazaj, so si ljudje v prazničnem času izmenjali voščila in zaželeli dobre misli preko razglednic in voščilnic. Razglednice imajo, v primerjavi s tisočletnim obstojem pošte in poštnih uslug, razmeroma kratko zgodovino. Njihov nastanek gre pripisati več dejavnikom, kot so poštne razmere, razvoj fotografije in turizma ter nove tiskarske tehnike.
Na Slovenskem so prve razglednice dobili kraji v začetku 90. let 19. stoletja. Za prvo razglednico, narejeno po vzoru zgodnjih nemških, velja razglednica z upodobitvijo Rogaške Slatine, odposlana 7. avgusta 1892. Od leta 1897 pa do konca I. svetovne vojne leta 1918, t.j. času, ki ga slovenska literatura označuje kot »zlato obdobje razglednic«, je tiskanje in pošiljanje razglednic doseglo največji obseg. Čeprav so bile bolj v osnovi nosilci pisnega sporazumevanja, so postale tudi pomemben del turistične, industrijske in umetniške panoge. Njihov razvoj je spodbudil nastanek nove industrijske panoge, ki je zaposloval risarje, tiskarje in izdelovalce papirja.
Vseh vrst motivov na razglednicah od konca 19. stoletja do leta 1918 ni mogoče našteti, saj je bila raznolikost tem zelo velika. Glede na praznični čas, ki prihaja in posebnost obdobja, v katerem so nastale, bomo tokrat kot predmet(e) meseca decembra predstavili božične in novoletne razglednice iz obdobja I. svetovne vojne.
V slovenskih deželah so v omenjenem času izhajale serije precej priljubljenih razglednic »Vojska v slikah« s pretežno vojaškimi in nabožnimi prizori, v prazničnem obdobju pa so bile izdane tudi take z božičnimi in novoletnimi motivi. Prvi dve seriji je založil klerikalni mesečnik Katoliške knjigarne Bogoljub, ostale skupine »Vojska v slikah« pa je založil in prodajal Ilustrirani glasnik. Praznične razglednice so sicer tiskale tudi druge založbe (npr. Slovenska straža) in posamezniki. Med vidnejšimi in prepoznavnejšimi umetniki, ki so prispevali svoje upodobitve, sta bila Maksim Gaspari in Hinko Smrekar.
Glavna motivika na prazničnih razglednicah je bila še vedno vojaška, čeprav so bile namenjene posebnemu času v letu. Vojaki, ki pišejo pisma s fronte, simbolični liki vojne in sovražnika, svojci, ki molijo zanje ali jih nosijo v mislih na božični predvečer so samo nekatere od vsebin na razglednicah. Običajno jih spremlja tudi zapis z željo, da bi bili prazniki veseli in novo leto srečno, niso pa tudi redki citati ali verzi iz pesmi slovenskih pesnikov.
Danes bi lahko rekli, da je pisanje voščilnic in čestitk v prazničnem času postalo že preteklost. To tradicijo ohranjajo le redki. Glede na letošnje razmere bi lahko praznični čas, ki ga verjetno ne bomo mogli preživeti v širšem družinskem krogu, izkoristili za obuditev te tradicije.
Kar pa se še vedno ohranja iz leta v leto in od generacije do generacije je voščilo »vesele praznike in srečno novo leto!«
Ines Beguš