Kontakt

9b

Fedja Žbona: SLIKE

Na Gradu Dobrovo smo postavili razstavo slik Fedje Žbone, ki bo na ogled od trenutka, ko bomo lahko ponovno odprli naše muzejske zbirke.

V Goriškem muzeju prvič predstavljamo slikarska dela Fedje Žbone, ki je v domačem okolju kot umetnik skoraj nepoznan, saj je večino svojega žal prekratkega življenja preživel v Parizu. Po diplomi na beneški akademiji se je preselil v francosko prestolnico, kjer se je sredi osemdesetih let dvajsetega stoletja vključil v alternativno umetniško gibanje Art-Cloche, ki je najbrž povsem ustrezalo njegovi nemirni naravi. Večkrat se je tudi vračal v domače kraje, kjer se je predstavil na nekaj samostojnih in skupinskih razstavah.

V življenju Fedje Žbone in po njegovi smrti ni bil njegov opus nikoli natančneje raziskan in predstavljen. Tokrat je na Gradu Dobrovo na ogled izbor slik iz sinove zapuščine, med njimi je razstavljeno tudi eno od dveh platen iz zbirke Goriškega muzeja. V naši zbirki je namreč prisoten že dalj časa, njegovo delovanje pa premalo poznamo.

Fedja Žbona

Fedja Žbona se je rodil 11. junija 1956 v Mirnu, kjer je obiskoval osnovno šolo in je pod mentorstvom slikarja Silvestra Komela pridobil prve umetniške izkušnje. Leta 1976 se je vpisal na Akademijo lepih umetnosti v Firencah, leta 1979 pa se je prepisal na beneško akademijo, kjer je diplomiral leta 1981.

Na akademiji se je spoprijateljil s francosko sošolko Laurence Caiazzo (r. 1957), ki ji je nadel ime Lolochka, s katerim se slikarka podpisuje še danes. Po diplomi sta se preselila v Pariz, kjer sta odprla prodajno galerijo in atelje za izdelovanje mask Zeleni hudič (Le Diable vert). Tam sta prirejala tudi performanse in razstave drugih umetnikov. Ustvarjala sta najrazličnejše maske, delala odlitke, odtise obrazov … Navdihovala sta se pri commedii dell'arte, ki je bila v tistem času precej v modi, oživljala sta antične like iz grške in rimske mitologije, povzemala sta motive iz ritualov Afrike in Oceanije, iz japonskega gledališča no … veliko sta tudi slikala.

Zatem sta se pridružila umetniški skupini Art-Cloche, ki je delovala med letoma 1981 in 1988 ter odigrala pomembno vlogo v okviru pariških umetniških skvotov. Kolektiv je združeval umetnike z vseh koncev sveta, Fedja je s skupino sodeloval skoraj vsa leta njenega obstoja.

Pogosto se je vračal tudi v Miren, kjer je na svojem domu lahko slikal. Po diplomi se je v Novi Gorici za kratek čas pridružil Društvu za vizualne umetnosti Praska, ki je delovalo med letoma 1981 in 1985 ter združevalo študente iz različnih ustvarjalnih področij iz širšega goriškega območja. Leta 1983 je sodeloval na skupinski razstavi društva v Galeriji Osnovne šole Solkan. Istega leta je tudi samostojno razstavljal v galeriji Kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu, v galeriji Knjižnice Cirila Kosmača v Tolminu in Mladinskem centru v Kopru, v Galeriji Meblo v Novi Gorici pa je razstavljal s kiparjem Petrom Reharjem. V domačem okolju se je zadnjič predstavil s samostojno razstavo platen v solkanski galeriji Privin leta 1991. Umrl je 10. avgusta 1996 v Parizu.

Fedja Žbona

Fedja Žbona je ustvarjal v obdobju slikarstva nove podobe, ko se je v likovni umetnosti ponovno močno uveljavila figuralika. Posvečal se je predvsem ekspresivno naglašeni, hoteno primitivizirani človeški in živalski figuri, kompozicijo je še poudarjal z močnimi žarečimi barvami. Njegova dela prikazujejo življenje iz socialnega obrobja, ki ga je dobro poznal, v ospredju so razmišljanja o človekovi tragičnosti, njegovi razklanosti in številnih stranpoteh.

Lokacija: Grad Dobrovo

Od: 19 nov 2020
Do: 31 dec 2021