
Na zahodnem robu: Stoletje Karla Špacapana
Na zahodnem robu: Stoletje Karla Špacapana
VLADIMIR MAKUC: V vse smeri - Poklon Vladimirju Makucu ob 100. obletnici rojstva
Modra nit - zbirka Claudia Dedenara (Trst, 1952–2017)
Bidermajerska dnevna soba grofov Coronini
Retrospektivna fotografska razstava Gorana Antleja »Inkognito«
Rdeča nit razstavne pripovedi so usode Slovenk in Slovencev ob hitrih menjavah oblasti področja Primorske z vprašanjem: kaj izkazuje specifičnost tega prostora ter izgrajuje odnos prebivalcev do dogodkov 20. stoletja?
Pripoved je zasnovana tako, da našo materialno in nematerialno dediščino umešča v evropski kontekst 20. stoletja, pri tem pa obiskovalce prek razstavljenih predmetov usmerjamo še v druge muzeje in institucije na Primorskem na tej in drugi strani meje, kjer se predstavlja in hrani naša kulturna dediščina.
Realnost in specifičnost kolektivnih memorij prebivalcev Primorske in našo umeščenost v lokalno, regionalno ter (več)nacionalno, na mejo in periferijo lahko opazujemo skozi kulturno memorijo: spomenike, obeležja, pevske zbore, zgodovinske knjige, literaturo, vendar matriko našega zgodovinskega izročila v 20. stoletju zelo dobro oriše pesem igralca in kantavtorja Iztoka Mlakarja, Karlo Špacapan. V pesmi iz začetka devetdesetih let 20. stoletja je prikazan odnos kmeta s Krasa (Karlo Špacapan) do kulture in tradicije njegovega okolja (ki jo pooseblja odnos, ki ga ima Karlo do lastnega vina) in v razmerju do vsakokratnih političnih oblastnikov. Ta je pri Karlu vedno korekten, distanciran in na videz uslužen, vendar ko vsakokratne oblasti v manjši ali večji meri (prek svojih predstavnikov) od njega zahtevajo njegovo vino, on ne popusti in ga ne izroči – teran je samo za prijatelje. S tem dejanjem ne-izročitve hkrati tudi postavi mejo, do kod imajo vsakokratni oblastniki pravico vstopati v njegov in svet njegove skupnosti, tradicije, kulture. Z izjemo časa druge svetovne vojne, ko vino prostovoljno predaja upornikom - partizanom, ga ne dobijo nobeni oblastniki, niti ne predstavniki nove »ljudske« oblasti po drugi svetovni vojni.
Pesem Iztoka Mlakarja subtilno poda kolektivno "čustvovanje" prebivalk in prebivalcev na Primorskem, našo zgodovinsko izkušnjo, na podlagi katere se identificirajo danes tudi mlajše generacije, ki dogodkov, na podlagi katerih je bila ta identiteta (pri)dobljena, niso in nismo doživljali. Na eni strani izjemno dobro pokaže »realno« (čeravno idealizirano) zgodovinsko izkušnjo Primorcev, na drugi strani pa prek umetne pripovedi in idealizacije memorije določene skupnosti in posameznika utrjuje identiteto prebivalcev in prebivalk v določenem prostoru. Naš namen je ohranjati ritem in ton Mlakarjeve pesmi ter tako prek predmetov in posameznih individualnih zgodb Primork in Primorcev stkati kolektivno izkušnjo prostora.
Foto: Ana Geršak
Lokacija: Alma Medana
Od:
20 sep 2025
Do:
15 nov 2025
Avtor:
dr. Marko Klavora
Produkcija:
Zavod Alma Ars in Goriški muzej
Sodelujoče institucije:
Mestni muzej Idrija, Knjižnica Cirila Kosmača Tolmin, Občina Miren - Kostanjevica