ZAKLAD S KANALSKEGA VRHA – ob 30-letnici odkritja
Arheološki predmeti iz naših krajev pripovedujejo zgodbe na drugačen način. Še posebej tisti prazgodovinski, ki so »daleč proč« od pisnih virov. Da bi spoznali njihovo zgodbo, se približali pomenu nekega predmeta, in izvedeli več o načinu življenja naših prednikov, proučujemo vse, kar nam je ostalo – predmet, njegov kontekst (najdiščne okoliščine), ter skušamo to vključiti in razumeti v širši sliki, npr. poselitvi neke krajine, kontaktih med ljudmi na krajše in dolge razdalje idr. No, predmet …
Pravzaprav to, kar nam je od njega ostalo. V nekaterih primerih je to celota, v drugih primerih so nekateri sestavni deli že propadli, običajno tisti iz organskih materialov, in smo te informacije izgubili za vedno. Kje je bil predmet najden? Znotraj nekega naselja, ob poti, v reki …? In kaj nam to lahko pove o njegovi rabi? Dalje nas zanima, na kakšen način je bil predmet izdelan, kakšne tehnologije so v tistem preteklem času uporabljali, kakšno je bilo njihovo znanje. Ter kakšne spretnosti. Nemalokrat se srečamo s predmeti, ki so lepo okrašeni, prave umetnine, tudi za današnji čas. Ali so imele tudi kak drug, simbolni pomen? Ali posredno pripovedujejo tudi zgodbe o preteklih obredih in verovanjih?
Na območju Kanalskega Vrha sta bila pred tridesetimi leti odkrita dva depoja, oz. povedano drugače: dve zakladni najdbi iz pozne bronaste dobe (11./10. st. pr. n. š.). Depo ali zakladna najdba imenujemo skupen zakop ali odložitev navadno večjega števila predmetov. V največji meri gre za kovinske predmete, večkrat takšne, ki so večje vrednosti. V primeru prvega depoja so bili zakopani bronasti surovci in ingoti – polizdelki, njihova skupna teža je bila okrog 25 kg. Drugi depo pa je vseboval bolj raznolike predmete. Najden je bil v vdolbini med dvema skalama, sestavljajo ga je preko 300 predmetov v skupni teži približno 35 kg. Na dnu vdolbine so bili položeni surovci in ingoti, nad njimi pa drugi, okrasni in uporabni predmeti, sekire, falere – okrašene plošče, ovratnice ter drugi drobnejši predmeti, obroči in obročki, obeski, med njimi so številni t. i. kolesasti obeski, cevčice, prstan in gumb, vse iz brona oz. bakrovih zlitin. Lahko da je bil del predmetov spravljen v preprosto okrašeni keramični posodi, ki pa se je na najdišču ohranila le v odlomkih.
Zakladna najdba, izbor predmetov (foto: T. Lauko, arhiv Goriškega muzeja).
Zakaj so ljudje v preteklosti opravljali tovrstne zakope in odlagali predmete? Razlogi za to so zelo različni, odvisni tudi od dogajanj v času, v katerem so bili izvršeni, in v veliki meri jih težko prepoznamo. V nemirnih časih oz. času nevarnosti so vrednejše predmete zakopavali z namenom, da bi jih skrili, a se ponje niso vrnili in so se nam ohranili do danes. Poznamo tudi npr. zakope po bitkah pobranega orožja ter ritualno odloženo orožje in druge predmete. Torej tudi nepovratno odložene depoje. Te povezujemo s preteklimi obrednimi praksami in verovanji.
V pozni bronasti dobi, ko je bil zakopan tudi zaklad na območju Kanalskega Vrha, so depoji bili pogosti in značilni malodane za celotno Evropo, veliko jih poznamo tudi s prostora Slovenije. Ta depojska najdba je bila predmet več različnih znanstvenih raziskav in študij. Proučevani so bili arheološki podatki, rezultati kemijskih analiz kovine, razmerja med težo in številčno zastopanostjo posameznih skupin predmetov idr., izdelana je bila tudi študija, ki depo in krajino, v kateri je bil odkrit, obravnava v kontekstu alkimije, arheoastronomije in ustnega izročila.
Kaj nam pridobljeni rezultati povedo o tem zakladu? Vsaj blago nam odstirajo vpogled v preteklo kulturno-zgodovinsko, duhovno, gospodarsko podobo prostora. Izpričujejo npr. nekdanje obsežno metalurško znanje, nakazujejo komunikacije in nekdanje tovorne poti za kovino med Alpami, severnim Jadranom in zahodnim delom Panonske nižine. Ob tem pa so ti predmeti tudi nosilci simbolnih sporočil. Več je pokazateljev, da je bil depo na Kanalskem Vrhu zakopan z namenom daritve oz. da je ostalina prazgodovinskih obrednih praks. V eni od študij je bila podana tudi hipoteza, da so bili ti predmeti zakopani na dan obročastega sončnega mrka, na prostoru, kjer so vsaj od pozne bronaste dobe do 1. svetovne vojne častili sonce. Te interpretacije seveda niso dokončne in nakazujejo le nekaj mogočih pogledov na pretekle dogodke, prav gotovo pa je, da bodo nadaljnje raziskave o tem zakladu lahko povedale še kakšno zgodbo.
Kolesasti obeski (foto: K. Brešan, arhiv Goriškega muzeja).
Teja Gerbec