Kontakt

Piraunos small
Predmet meseca februarja 2021

Piraunos – pozabljen keramičen pripomoček iz prazgodovinske kuhinje

Tokratna zgodba se odvija v središču doma, ob njegovem ognjišču, pred približno 2500 leti.

Hiše so bile tedaj pretežno lesene. Ognjišča so bila preprosto izdelana, zgrajena nizko na tleh, lahko na podlagi iz kamnov, preko katere je bil premazan nekaj centimetrov debel sloj ilovice, ki je še dodatno akumuliral toploto. Ognjišča so bila vir toplote in svetlobe, na ognjiščih so pripravljali hrano, kuhali, zato med arheološkimi izkopavanji nemalokrat v neposredni bližini naletimo na posodje in tudi na druge kuhinjske pripomočke. V veliki meri so ti predmeti izdelani iz keramike in so le skromno ohranjeni.

Predmet, ki ga predstavljamo, je poseben predvsem zato, ker ga naša kuhinja v taki obliki ne pozna več. Gre za keramičen pripomoček cilindrične oblike, velikosti vsaj 15 cm premera in višine ali več. Znan je pod grškim imenom pyraunos (piraunos), v slovenščini se pogosto uporablja izraz prenosna pečka. V obodu so lahko večja vratca za dostop do ognja ter različno oblikovane odprtine za zrak. Različno je izdelana tudi zgornja plošča predmeta. Lahko je ravna ali usločena v obliki sklede, polna ali z eno večjo oziroma več manjših predrtin. Razlike v obliki kažejo na razlike v rabi, vendar predvsem ker so le redko ohranjeni v celoti, njihove natančne rabe ne poznamo.

Tovrstni piraunosi so bili v uporabi med pozno bronasto in železno dobo (sredina 2. in 1. tisočletje pr. n. št.). Znani so z obsežnega območja med južno Evropo in jugozahodno Azijo. Odkriti so bili večinoma znotraj naselij (kot take jih poznamo tudi s slovenskih najdišč), redko v grobovih ali svetiščih. Uporabljali so jih v povezavi z ognjem oziroma na ognjiščih. Predvsem gre za pripomočke pri peki in kuhi hrane. Priročni so za prenašanje, zato tudi za kuho na prostem, na zunanjih ognjiščih ali kuriščih. Nekateri piraunosi so bili tako oblikovani, da so lahko služili kot podstavki, distančniki med ognjem in posodo v kateri se je pripravljala hrana, lahko pa so hrano pripravljali neposredno na plošči. Katere jedi so tako pripravljali, ne vemo. Predpostavljamo, da bi lahko služili za peko nekvašenih kruhkov ali mesa.

K razumevanju teh predmetov pripomorejo različne študije. Pomembne so primerjave z najdišč, kjer so te najdbe bolje ohranjene in so ostale v svojem primarnem kontekstu. Npr. v hišah iz katerih so odšli v naglici in jih pred opustitvijo niso izpraznili. Goriški muzej je med arheološkimi raziskavami v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja na Mostu na Soči raziskal več kot 30 hiš iz starejše železne dobe, del predmetov oziroma inventarja je bil v hišah ohranjen. Odkritih je bilo tudi več odlomkov piraunosov. S piraunosi so bile opremljene nekatere hiše, ki so imele ognjišče, a tudi tiste brez njih. V tem naselju morebitna zunanja ognjišča niso bila raziskana, saj so bila izkopavanja omejena na raziskavo tlorisov hiš.

Pri študiji namembnosti teh predmetov so v pomoč tudi drugi viri. Med temi so naravoslovne analize ostalin hrane ali drugih snovi, ki so se lahko ohranili na površini teh predmetov oziroma so se vpili v keramiko. Ob tem pa tudi rezultati eksperimentalne arheologije, morebitni antični viri pa tudi primerjave z etnološkim gradivom oziroma podobnimi pripomočki, ki so v rabi še dandanes, predvsem na območjih, kjer življenje še zmeraj teče bolj preprosto.

PiraunosSlika: Piraunos z najdišča Most na Soči, ki je bil ohranjen v tolikšni meri, da ga je bilo mogoče s pomočjo risarske rekonstrukcije rekonstruirati (konserviranje in restavriranje ter izvedba rekonstrukcije po risarskem predlogu: Andrej Ferletic; foto: Katarina Brešan).

Teja Gerbec