Letos spomladi smo obeleževali 80. obletnico smrti Mirka Brezavščka. Miroslav ali po domače Mirko Brezavšček se je rodil v begunstvu 22. marca 1917 v Šentjanžu na Dolenjskem. Po končani vojni je družina skupaj živela v Gornjem Cerovem, kjer je Mirkov oče Avgust Brezavšček opravljal službo učitelja. Po končani osnovni šoli je Mirko Brezavšček od leta 1928 nadaljeval šolanje na goriški realki.

V Goriškem muzeju hranimo nekaj osebnih predmetov, ki so bili last Mirka Brezavščka. Muzeju jih je podaril njegov brat Dušan Brezavšček. Obsegajo približno arhivsko škatlo gradiva, povezanega z njegovim umetniškim ustvarjanjem ter njegovim delovanjem v društvu Črni bratje. V škatli so: svinčnik, radirki, škatlica za svinčnike, risbe in šolski izdelki, predmet v obliki zamaška, deščica z utorom za črke, gumirane črke, žepni nož, krtačka ter kapa. Svinčnik in radirka, sta zaradi svojega simboličnega pomena, razstavljena na pravkar odprti razstavi NePozabljeni predmeti v Vili Bartolomei v Solkanu, žepni nožiček, lesena letvica in gumirane črke za pisanje ilegalnih letakov pa bodo razstavljeni prihodnje leto na Cerju.

Med šolanjem se je Mirko Brezavšček pridružil skupini Črni bratje in bil eden njenih voditeljev. Proti koncu 20-ih let in v začetku 30-ih je bilo za primorske Slovence čas hudega preganjanja in pritiskov z namenom asimilacije. Antifašisti in domoljubi so se zato ilegalno povezali v tajne organizacije, da bi se kot (slovenska) skupnost lahko ohranili. Iz narodno liberalne struje je izšla ilegalna organizacija TIGR/Borba, ki jo je ustanovila radikalno usmerjena mladina jeseni 1927, potem ko je bilo legalno delovanje društev zatrto. Tajno je izdajala cilklostirane propagandne časopise Borba, Svoboda, Ljudska fronta, Straža ob Soči in letake. Z demonstrativnimi terorističnimi akcijami, kot so požigi šol, vrtcev, rekreacijsko-vzgojnih centrov, ki so indoktrinirali in poitalijančevali (slovensko) mladino, je opozarjala svetovno javnost na brezupen položaj narodne skupnosti. Italijanska tajna policija OVRA je leta 1930 delno odkrila pripadnike TIGRA-a. 87 jih je po nečloveškem mučenju predala Posebnemu sodišču za zaščito države. Na prvem tržaškem procesu so zaradi napada na uredništvo fašističnega dnevnika Il popolo di Trieste, obsojeni na smrt štirje antifašisti – tigrovci: Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Alojz Valenčič. Obsodbo so izvedli v Bazovici pri Trstu.

Skupina slovenskih mladoletnih srednješolcev v Gorici je (naivno) želela nadaljevati antifašistično dejavnost bazoviških žrtev in je ustanovila tajno organizacijo Črni Bratje. Fantje pa so delno posnemali tudi organizacijo kulturnih društev - čitalnic, saj so imeli tudi knjižničarja. Prvega sestanka septembra 1930, na katerem so določili obliko in način delovanja, so se udeležili dijaki Zorko Rejec, Mirko Brezavšček, Danilo Pirc in Just Brezigar. Po zgledu TIGRa naj bi se organizirali v trojke, katerih naloge bi bile povzročati fašizmu škodo, zmedo, izzivati ter izvajati tihe proteste. Sestajali so se v gostilni pri Maksu v Gorici, v mestnem parku in v neki zapuščeni kaverni pri Soči. Lističe so trosili po Gorici in okolici, plakate pa so pritrjevali tudi v cerkve. Brezavšček je bil v organizaciji v funkciji knjižničarja ter je bil odgovoren za tisk. Gesla in propagandne lističe je tiskal s kupljenimi črkami. Potrebščine sta s skupnim denarjem kupila Mirko in Zorko. Trobojnice je Mirko slikal z vodenimi barvicami, besedilo pa je sestavljal Rejec. Ob aretaciji so v stanovanju v Gorici karabinjerji našli gumijaste znake in vse ostale potrebščine za tiskanje. Fašisti so hoteli izvedeti, kdo je vodja skupine ter želeli dogodku dati mednarodne razsežnosti, saj bi se z aretacijo najstnikov ne mogli ponašati. Z mučenjem so od voditelja izsilili priznanje, da je povezan z emigranti v Jugoslaviji, od koder dobiva navodila. Tudi vse ostale so mučili, najbolj pa je mučenju podlegel Mirko, ki je bil najslabotnejši in si od pretepanja ni opomogel. Po premestitvi v sodnijske zapore je obnemogel in obležal. Ugotovljeno je bilo, da ima poškodovane ledvice. Konec januarja 1831 so ga prepeljali domov v Gornje Cerovo, kjer je 21. 2. v velikih mukah umrl. Pokopan je v Gornjem Cerovem.

Leta 2011, ob 70. obletnici smrti mu je Občina Brda tu postavila novo spominsko ploščo, Goriški muzej pa je pripravil priložnostno razstavo na Gradu Dobrovo, na kateri je bil slavnostni govornik pisatelj Boris Pahor. Knjigo Franceta Bevka je leta 2005 skupaj s spremno besedo dr. Mire Cencič založilo in ponatisnilo Društvo za negovanje rodoljubnih tradicij TIGR Primorske in jo podarilo »sleherni osnovni šoli v Sloveniji in slovenskim šolam v zamejstvu«. Leta 2010 je bil v produkciji RTV SLO posnet še istoimenski igrani mladinski film. O Črnih bratih je za filmsko upodobitev Drago Mislej – Mef ustvaril tudi istoimensko pesem.

Kakšno je sporočilo zgodbe Črnih bratov in predmetov, ki so bili last Mirka Brezavščka? Kakšna naj bo naša interpretacija danes, 80 let pa smrti Mirka in 30 let po osamosvojitvi Slovenije? Kaj naj poskušamo sporočiti mladim, ki njihovega upora (ne proti njihovim italijanskim sošolcem v Gorici, italijanski kulturi in Italijanom, ampak proti fašizmu) še ne poznajo? Kaj je domovina in kako so domovine, ki so jim pripadali, vsako posebej, doživljali naši predniki na Primorskem? Kako se oblikujejo identitete, še posebej na področjih, kjer sobivajo različne kulture in jeziki? In kjer so se meje, ideologije in državne tvorbe v 20. stoletju spreminjale, prebivalci pa ostajajo, ostajamo?

Namesto končnih definicij − vprašanja o naših mnogoterih pripadnostih, namesto zaprtosti v samozadostnost »Heimata« − odprtost proti Drugemu, namesto sovraštva − dialog. Namesto spravljanja nad manjšine in šibkejše − njihova zaščita. V tem zgodovinskem trenutku nas v naših domovinah Sloveniji in Evropi ne ogroža Drugi, ogrožamo samo sami sebe.

Marko Klavora
Tanja Gomiršek

Kovček Jožefa Brankoviča

Prazgodovinska jantarna perlica

Zbirka gramofonskih plošč Huberta Berganta

Menažka in električni grelec – priči pomembnega dogajanja med 2. sv. vojno na Goriškem

»Rozast zajec«, povezan s svetovno znano zajčico