Kontakt

Mg 9914 small
Predmet meseca januarja 2022

Drobna bronasta figurica – pripoved o nekem drugem ljudstvu

Predmeti, ki jih odkrijemo na arheoloških najdiščih so bogat vir informacij o preteklih prebivalcih naših krajev, o načinu življenja nekoč in še mnogo več. Nekateri kosi so prišli od daleč, kot predmet trgovine, izmenjave, daril, lahko pa so to bili osebni predmeti prišlekov ali občasnih obiskovalcev.

Pred več kot 50-imi leti je bila v Tolminu, na vznožju vzpetine Kozlov rob, odkrita prazgodovinska nekropola. Raziskanih je bilo preko 460 grobov iz obdobja pozne bronaste ter starejše železne dobe (11. oz. 10.–6. stol. pr. n. št.). Tedanji pogrebni običaj je veleval sežig pokojnih. V pozni bronasti dobi je bilo to značilno za celoten srednjeevropski prostor. S pričetkom starejše železne dobe se je ta običaj marsikje opustil, nekatere družbe pa so ga še ohranile, tako je bilo tudi na območju SZ Slovenije ter SV Italije. Za pokop so izkopali preproste jame premera manj kot 1 m. Na tej nekropoli ni bilo značilno, da bi ostaline pokojnih položili v keramično žaro in nato v grobno jamo, možno pa je, da so bile žgane kosti zavite v tkanino, ki se ni ohranila. Pokojne so sežgali v oblačilih oz. noši, na kar sklepamo po sežganih ostankih nakitnih predmetov, ki so bili ob kremiranih kosteh odkriti v grobnih jamah. Ob pokopu so lahko v grob priložili še razne predmete iz vsakdana (posodje, nožičke, ročna vretena za predenje, hrano idr.), vse zasuli, ter jamo prekrili s kamnito ploščo. Na podlagi analize starosti grobov (določene na podlagi datacije odkritih predmetov) in njihove lege znotraj nekropole je bilo možno pokazati, kako je nekropola nastala in se širila. Kaže, da je šlo za štiri skupine najstarejših grobov okrog katerih so bili krožno oz. tangenciano vkopani mlajši grobovi.

Ob grobovih je bilo v okoliški zemljini odkritih tudi nekaj posameznih predmetov. Ti morda izvirajo iz katerega od uničenih grobov, ali pa so ostaline nekdanjih obredov, ki so se vršili na nekropolah.

Med temi je zanimiva 5,6 cm visoka bronasta figurica, ki se je nosila kot obesek. Predstavlja shematizirano žensko. Ploščata figurica ima telo trikotne oblike in glavo, nakazano v obliki polmeseca, ki spominja na pokrivalo. Tudi roke so nakazane preprosto, med njima je v višini prsi izboklina. Hrbtna stran figurice je ravna, v višini glave je zanka za obešanje oz. pritrjevanje.

Drobna bronasta figuricaBronasta antropomorfna figurica, odkrita znotraj nekropole iz pozne bronaste in starejše železne dobe v Tolminu.

Na območju Slovenije to ni značilen predmet. Takšne figurice so bile popularne v 6. stol. pr. n. št. med ljudstvom, ki je v času železne dobe živelo na hribovjem območju gorovja Velebit in med rekama Kolpa in Una. Ljudstvo tega prostora so antični pisci imenovali Japodi. Antropomorfne figurice, predstavljale so tako tako moške kot ženske, so kot okras visele z raznih naprsnih obeskov, pasov, pokrival ali pa so se nosile kot samostojni obeski.
Kaj pomeni najdba te, za območje današnje hribovite Hrvaške in deloma tudi Bosne, značilne bronaste figurice znotraj tolminske nekropole, je težko reči. Zagotovo je to en mlajših predmetov, ki so bili tu odkriti, iz obdobja zaključka pokopavanja na tej nekropoli. Morda je le odraz trgovskih vezi in izmenjav, lahko pa bi celo pomislili, da je bila last Japodinje, ki je prišla v Posočje.

Teja Gerbec