Drobna bronasta figurica iz Tolmina
Predmeti z arheoloških najdišč so neprecenljiv vir o življenju in kulturi nekdanjih prebivalcev naših krajev. Večina predmetov je bila izdelana lokalno, nekateri pa so v ta prostor prišli od daleč preko trgovskih izmenjav, morda tudi kot darila. Med odkritimi predmeti so tudi takšni, ki kažejo, da so med oddaljenimi skupnostmi obstajali podobni modni trendi in soroden pomen simbolov na okrasnih predmetih.
Pred več kot 50 leti je bila v Tolminu, ob vznožju vzpetine Kozlov rob, odkrita prazgodovinska nekropola. Raziskanih je bilo več kot 460 grobov iz pozne bronaste ter starejše železne dobe (11. oz. 10.–7. stol. pr. n. št., posamezno do 6. ali 5. stoletja pr. n. št.). Tedanji pogrebni običaj je veleval sežig pokojnih, kar je bilo v pozni bronasti dobi značilno za celoten srednjeevropski prostor. Z začetkom starejše železne dobe se je ta običaj marsikje opustil, nekatere skupnosti pa so ga še ohranile, med temi tudi na severozahodu Slovenije in severovzhodne Italije. Upepeljene ostanke pokojnikov in njihove osebnepredmete so pokopali v preproste grobne jame s premerom manjšim od 1 m. Pokopavanje v žarah ni bilo pogosto, domnevamo pa, da so v sežgane ostaline v grob včasih položili zavite v tkanino. Ob pokopu so lahko v grob priložili še razne predmete iz vsakdana (posodje, nožke, ročna vretena za predenje, hrano idr.), vse skupaj zasuli ter grobno jamo najpogosteje prekrili s kamnito ploščo. Na podlagi analize starosti grobov (določene glede na datacije odkritih predmetov) in njihove lege znotraj nekropole je mogoče pokazati, kako je tolminsko grobišče nastajalo in se širilo. Kaže, da je šlo prvotno za štiri skupine najstarejših grobov, okrog katerih so nato krožno oz. tangencialno vkopavali mlajše.
V okoliški zemlji ob grobovih je bilo odkritih tudi nekaj posameznih predmetov. Ti morda izvirajo iz uničenih grobov ali pa so ostaline nekdanjih obredov, ki so potekali na nekropolah. Med njimi izstopa 5,6 cm visoka bronasta antropomorfna figurica, ki so jo najverjetneje nosili kot našitek. Ploščata figurica ima vitko telo ali oblačilo trikotne oblike in glavo oz. pokrivalo v obliki polmeseca. Tudi roki sta nakazani preprosto, med njima je v višini prsi izboklina. Hrbtna stran je ravna, v višini glave in prsi sta zanki za pritrjevanje.
Bronasta antropomorfna figurica, odkrita znotraj nekropole iz pozne bronaste in starejše železne dobe v Tolminu.
Za območje Slovenije to ni značilen predmet. Te figurice so bile med 8. in 6. stoletjem pr. n. št. posebej priljubljene med Japodi na območju Like na zahodnem Balkanu. Najdbe iz grobov kažejo, da so jih Japodinje sprva nosile v nizih, prišite na oglavna okrasja oz. pokrivala in na usnjene pasove, kasneje pa kot naprsne obeske. Liburnijke, ki so živele ob severovzhodni obali Jadranskega morja, so jih najverjetneje nosile nadete na žičnate uhane.
Kot je pokazal Andrej Preložnik, sodi tolminski primerek glede na svojo obliko med najstarejše primerke tovrstnih figuric, ki se pojavljajo v kontekstih iz 8. stoletja pr. n. št. ali celo starejših. Prav ta tip je geografsko najširše razprostranjen – najdemo ga med Apeninskim polotokom in Donjo Dolino v Bosni in Hercegovini – pri čemer je tolminski kos za zdaj najsevernejša najdba. Ti najstarejši obeski, ki najverjetneje predstavljajo ženski lik, so se verjetno nosili posamezno. Poleg okrasne pa so imeli skoraj gotovo tudi religiozno oziroma simbolno vlogo.
Teja Gerbec