Razglednica z risbo gradu Dobrovo Elvire de Baguer iz leta 1898
Elvira de Baguer se je rodila grofu Silveriju de Baguerju in Ceciliji, rojeni Catterini, 25. septembra 1874 v Gorici. Leto kasneje se je zakoncema Baguer rodila še hčerka Maria Mercedes. Mercedes se je januarja 1902 poročila z baronom Herbertom Baumom. Po smrti matere Cecilije leta 1919 je Elvira na podlagi oporoke podedovala vse njeno premoženje, vključno z gradom Dobrovo in pripadajočimi posestvi. Drugorojena Mercedes je dedni delež dobila z izplačano doto. Elvira se je šele v srednjih letih, leta 1929, poročila s kontraadmiralom Carlom Bridigo.
Razglednico je Elvira poslala Amaliji Povše, hčerki Frana Povšeta. Slednji je bil slovenski kmetijski izvedenec in politik, ki je bil leta 1869 imenovan za strokovnega učitelja na novoustanovljeni deželni kmetijski šoli v Gorici, leta 1871 pa je postal njen ravnatelj. Fran Povše se ni uveljavil le kot ravnatelj temveč tudi, ker je potoval po deželi ter s predavanji poučeval zainteresirane posestnike in kmete. Bil je v prijateljskih in strokovnih stikih z grofom Silverijem de Baguerjem, ki si je prizadeval za modernizacijo kmetijstva in kmetijskega obrata na Dobrovem in v Blankižu. Povše se je leta 1886 preselil v Ljubljano, kjer je tudi umrl. Iz osmrtnice ob Povšetovi smrti, objavljene 5. 1. 1916 v Slovenskem narodu, je razvidno, da je imela Amalija Povše še tri sestre in brata. Na prijateljske stike z družino de Baguer kaže tudi dejstvo, da je bila ena od Povšetovih hčera poimenovana tako kot Elvirina sestra Mercedes. Enako potrjuje tudi sporočilo na razglednici, saj je razvidno, da je bila Amalija leta 1898 na daljšem obisku pri Elviri na gradu Dobrovo. Iz zapisa je jasno, da je Amaliji poslala vsaj še eno razglednico. To nam kažeta v levem zgornjem kotu zapisano število I. in stavek, ki se ne zaključi niti se ne nadaljuje na naslovni strani.
Razglednica je bila poslana v Gorico, kjer so Povšetovi tudi po preselitvi v Ljubljano očitno obdržali domovanje. Kmalu po Amalijinem prihodu v Gorico je le-ta odpotovala v Ljubljano. Na vrhu naslovne strani sledi pripis, da so se preselili in niso pustili novega naslova. Goriški naslov »casa Michelitsch« na »Piazza Grande« kaže, da je bila to rojstna hiša Povšetove žene Terezine, ki je stanovala na današnjem Travniku. Podatki na nagrobniku, ki ga ima rodbina Povše na pokopališču v Štepanji vasi nakazujejo, da se je »Terezina Michelich« rodila v Gorici 28. oktobra 1850. Po poštnih žigih sodeč, pa je razglednica v enem dnevu s poštnega urada v Krminu pripotovala do Gorice in Ljubljane. Zanimivo je dejstvo, da se Elvira, ki je očitno bivala na Dobrovem, ni odločila, da bi razglednico oddala na bližnjem poštnem uradu v Biljani, temveč v Krminu, ki je bil devet kilometrov oddaljen od gradu na Dobrovem.
Elvira se je šolala pri sestrah uršulinkah v Gorici. Tam so dekleta poučevali branja, pisanja, katekizma, aritmetike, glasbe, petja in predmetov, namenjenih izpopolnjevanju veščin, potrebnih za vodenje hiše in za družbeno življenje. Risanje je bilo poleg branja in vezenja eno od številnih opravil, s katerimi so si dekleta plemiških družin krajšala čas. Risanju se je posvečal tudi Elvirin oče Silverij de Baguer. Za prvo razstavo umetnostnozgodovinskih del v Gorici, ki jo je organiziral Pokrajinski muzej leta 1887, je posodil številna dela. Med njimi je bila razstavljena tudi slika pikadorja pred bikoborbo, ki jo je sam naslikal. Elvirina upodobitev gradu Dobrovo s svinčnikom kaže stavbo konec 19. stoletja s severne strani. Z enake perspektive jo je v barvah v t. i. »lovski sobi« gradu upodobil Clemente del Neri. Na desni strani v sklopu obzidja lahko vidimo po drugi svetovni vojni porušeno pritlično gospodarsko poslopje, ki je stalo nad kletjo. Razglednica je pomemben vir, saj je na njej ena redkih upodobitev gradu Dobrovo pred prvo svetovno vojno.
Tanja Gomiršek