Model kamnce iz Vrtovina
V kamnolomih na Krasu je delo vedno potekalo zelo organizirano. Dokler sta na Krasu prevladovala ročno pridobivanje in ročna obdelava kamna (do 30. let 20. stoletja), je bila nad kamnolomom priprava na škripec vinč, s katero so vlekli težke kamnite klade z dna jave na plac nad kamnolomom. To delo so opravljali težaki, po dva na vsaki kluki. Kamen je drsel po klančini po valjih, ki jih je prestavljal težak. Ko so bili kamniti bloki na placu, so jih prevzeli šp'ntači ali zbosadorji. Ti so jih na grobo obdelali s špico, macolo ali kladivom, imenovanim škajavnik. Šp'ntači in kavadurji so bili Kraševci. Uporabljali so tudi težje orodje. Grobo obdelane kamne so šp'ntači obdelali z manjšim dletom pančotom oz. punčotom. Tako so taki kamniti bloki, kamnite klade ali manjši kamni prišli v delavnice, ki so bile v kamnolomu ali drugje. Delavci, ki so jih prevzeli, so bili štancarji ali klesarji.
Seveda je bilo treba kamnite bloke, klade ali manjše kose kamenja prepeljati tudi nekoliko dlje. Konstrukcija voz je morala biti zelo močna. Prva in zadnja prema sta morali biti čim bližje, da so bili legnarji (op. 1) čim krajši. To je povečalo nosilnost in voz je postal bolj kompakten in okreten. Za časa zlatega obdobja kamnolomstva in kamnoseštva na Krasu (1850 do 1918) in seveda tudi v času do druge svetovne vojne je bil zelo živahen promet tudi med Krasom in npr. Vipavsko dolino. V tem primeru so v veliki večini še uporabljali vozove. Za velike kamnite bloke so uporabljali parizarje, ki so imeli široka platišča, za manjše klade in kose kamna pa so včasih uporabili tudi kamnco. To je bil voz, ki je imel nekoliko tanjša platišča, pa tudi precej manjši in lažji je bil od parizarjev.
Primarna funkcija kamnce je bil sicer prevoz kamenja za žganje apna, a se je uporabljal tudi za druge namene. V Goriškem muzeju hranimo primerek tega voza, ki je iz Vrtovina in ima ohranjene vse izvirne dele. Za boljšo ponazoritev dogajanja v zvezi s prevozi kamna in furmanstvom na splošno nam je poznani izdelovalec maket in modelov, Janko Samsa iz Žirij, izdelal tudi pomanjšani model kamnce v razmerju 1:7. To je bil je eden njegovih prvih izdelkov, povezanih s prevozništvom in z vozovi, narejen v letih 1995/1996. Za izdelavo je uporabil les in kovino. Muzej ga je odkupil leta 2003. Kot raziskovalec kamnoseštva in kamnolomstva na Krasu sem ga večkrat uporabil na različnih razstavah, običajno skupaj z originalom voza, ki ga hranimo v muzeju. Slednji je Janka Samso tudi navdušil za izdelavo modela.
Včasih je določeno zadevo težko predstaviti, ne da bi ponazorili s predmetom ali npr. fotografijo ali umetniškim delom, zato so pogosto koristni tudi različni modeli ali makete, ki še dodatno ponazorijo neko dejavnost ali dogajanje. Zelo pomembno je, da se v Goriškem muzeju nahaja kar nekaj takih modelov vozov. Po prihodu v muzej leta 2003, ko sem opravljal pripravništvo, sem se kot mlad zgodovinar in raziskovalec zgodovine tehnologije in tehnike nad načini prevoza navdušil tudi sam. Originalen voz kamnca, in s tem tudi model omenjenega voza, sta le delček v izjemni zbirki vozov, ki jo hrani Goriški muzej, in vsega, kar je povezano z njimi. Za to gre zahvala predvsem Borisu Blažku, danes upokojenemu kolegu in velikemu poznavalcu konj, prevozništva in ne nazadnje tudi vozov.
mag. Davor Kernel, muzejski svetovalec
Opomba 1: Vsak od dveh vzporednih tramov na vozu, kadar se prevažajo težki predmeti.
Foto: Katarina Brešan