Replika letala Edvarda Rusjana Eda V. od izdelave do Eda centra
Konec leta 1988 sta se Albin Novak (*) in ing. Rado Kikelj odločila izdelati prvo Rusjanovo letalo Eda V. po skicah originala. Namen je bil izdelati čim bolj podobno repliko originala. Podatki so bili skromni, vsega nekaj skic in fotografija letala v zraku ter nekaj podatkov publicista in poznavalca letalstva Sandija Sitarja.
Albin Novak, fotografiran v hangarju na letališču v Lescah, od koder je ekipa Goriškega muzeja repliko letala EDA V. prepeljala v depo Goriškega muzeja v Ajdovščini (foto: Davor Kernel).
Pred pravo gradnjo je Novak zgradil več letečih maket, iz katerih so skušali pridobiti čim boljšo podobo pravega letala in namestitev krmilnih površin. Gradnja prvega letala Eda V. se je pričela leta 1989. Uporabljeni so klasični letalski materiali, kakovosten les in lahka platnena kritina na krilih. Profil krila je NACA 6306, letalo pa je letelo opremljeno z motorjem Rotax 503 z močjo 48 KS. Posebne izzive pri rekonstrukciji so predstavljali vsi detajli oblike trupa in krmilnih površin. Reševali so jih tako, da so zgradili maketo in jo postavili v položaj, enak položaju Rusjanovega letala, ter tako s primerjalno metodo prišli do pravih oblik. Gradnja letala je bila končana v letu 1992. Albin Novak je izdelavo zaključil v treh letih in za to porabil 3500 delovnih ur. Prvi let je bil izvršen 5. junija 1992 na letališču Alpskega letalskega centra Lesce. Eda V. Albina Novaka je opravila 13 poletov, skupaj pa je letela dve uri in pol.
Albin Novak je nazadnje poletel na Ptuju leta 1992, kjer je doživel nesrečo. Takoj po vzletu se je motor ustavil, letalo pa je strmoglavilo na koruzno polje. Pilot jo je precej srečno odnesel. Letalo je sedaj predstavljeno na Aerodromu Ljubljana.
Albin Novak s poskusnim modelom prve EDE V. iz leta 1987 v razmerju 1 : 4. Uporabljen je bil motor Kyhdra s prostornino 35 cm3 (fotografijo hrani Goriški muzej).
Ker prejšnja replika ni več letela, se je Albin s prijatelji odločil, da bo naredil novo. Po naročilu revije Krila oziroma založbe Defensor je začel konec devetdesetih let graditi novo EDO V., ki je junija 2000 v Ajdovščini doživela odmeven krstni let. Celoten sklop motorja (nosilec motorja, pogon, instrument tablo, priprave motorja itd.) je izdelalo in vgradilo ajdovsko podjetje Pipistrel, ki je na tleh testiralo tudi vse navedene sisteme. Po pripovedovanju Albina Novaka je bil prvi pilot Ivo Boscarol, ki je izvedel tudi prvi let na mitingu v Brežicah, drugega pa Albin Novak. Letalo je bilo uvrščeno med ultralahka letala. Pozneje je z njim večinoma letel Tomaž Meze. Zadnji let je bil opravljen 5. septembra 2009, ko je poletelo iz Ajdovščine do Velikih Rojc pri Gorici v Italiji. 22. junija 2010 je repliko odkupil Goriški muzej. Sedaj se nahaja v EDA centru v Novi Gorici.
(*) Albin Novak, upokojeni prometni pilot, je letalsko kariero začel leta 1949 v Rumi. Jeseni leta 1953 je postal upravnik letalske šole v Lescah. Po ustanovitvi zavoda Alpski letalski center Lesce je postal tudi njegov direktor (pilot taxija, upravnik). 1960 je postal pilot v kmetijskem letalstvu JAT. Po približno desetih letih je prešel med potniške pilote JAT – a (DC 9, Boeing 727) in se leta 1986, po preletenih približno 14000 urah, tudi upokojil.
Replika letala EDA V. v EDA centru v Novi Gorici, 2015 (foto: Davor Kernel).
Osnovni podatki razstavljene replike EDE V.:
Oznaka: EDA V, reg. št. S5 – NBH
Konstruktor: ing. Rado Kikelj
Proizvajalec: Albin Novak
Pilot/uporabnik: Albin Novak/Tomaž Meze
Leto izdelave: 2000
Zadnji polet: 5. 9. 2009
Razpetina krila: 7,860 m
Površina krila: 11, 25 m2
Aeroprofil: kopija Rusjanovega profila krila »iz fotografije«, NACA 6306
Višina letala: 2,200 m
Dolžina letala: 6,550 m
Teža praznega letala: 180 kg
Največja vzletna teža: 300 kg
Število sedežev: 1
Motor: Rotax 503UL-2V
Moč motorja: 52 KS/6200 min-1
Propeler: dvokrak, lesen (premer 1,5 m), izdelava Pipistrel
Kot planiranja: 4,7
Minimalna hitrost: 70 km/h
Predpisi za gradnjo: Deac-UL, JAR-VLA
Davor Kernel
Naslovna fotografija: Replika EDE V. med letom na letalskem mitingu ob preimenovanju mariborskega letališča, 14. junij 2008. Na predlog mariborskega letališča in državljana Silva Škornika je vlada Republike Slovenije 22. 2. 2008 sprejela sklep o preimenovanju letališča Maribor v Letališče Edvarda Rusjana Maribor. Ime se začne uporabljati 15. junija 2008 (foto: Peter Kernel).