Drobna predmeta iz mlina Henrika Rieterja iz Pal nad Ajdovščino
V drugi polovici 19. stoletja je v Palah nad Ajdovščino začel delovati prenovljen in dograjen mlin. Danes njegovih zidov ni več, o njem pričajo le še fotografije, zapisi in izjemno redki predmeti. V muzeju hranimo kartonast obesek za moko iz mlina, v lanskem letu pa smo prejeli manjšo plombo z imenom mlina. Oba predmeta je vredno izpostaviti in ob njunem opisu zapisati krajšo zgodovino tega obrata.
Zgodba mlina v Palah se začne v prvem desetletju 19. stoletja, ko je Anton Svetina postavil manjši mlin na desnem bregu Hublja. Sredi stoletja je na njegovem mestu zrasel večji objekt, poleg njega, na levem bregu Hublja, pa še pivovarna. Oba obrata je zgradila oziroma dogradila Industrijska družba Pale v Ajdovščini, ustanovljena v Trstu leta 1852. Poleg pivovarne in mlina se v virih omenjata še obrat za žganjekuho in luščenje žita. Zadnji lastnik mlina je bil Tržačan Henrik Rieter, ki je leta 1884 svoje podjetje vpisal v trgovski register pod imenom Stabilimenti industriali di Pally presso Aidussina – Molino di H. Rieter (Industrijski obrati v Palah pri Ajdovščini – mlin H. Rieterja).
O delovanju obratov ni veliko znanega. Mlin, ki se kasneje omenja kot mehanični mlin, je bil štirinadstropna stavba na desnem bregu Hublja. Veljal je za enega pomembnejših mehaničnih mlinov na Goriškem. Leta 1888, tik pred zaprtjem, je njegova letna proizvodnja moke znašala 30.000 kvintalov oziroma 3.000 ton, zaposloval pa je 43 delavcev.
Leta 1890 je Henrik Rieter umrl in je mlin podedovala njegova hči Ema Guyer. Tik pred prvo svetovno vojno sta v stavbah mlina in pivovarne kratek čas delovala tovarna konzerv ter proizvodnja električnih aparatov. Med vojno je prostore naselila avstrijska vojaška uprava, stavbe pa so po njej začele propadati.
Danes nas na mogočne stavbe mlina opominjajo stare razglednice in fotografije ter redki predmeti, ki so se ohranili. V muzeju hranimo dva. Prvi je majhen, kartonast obesek ovalne oblike, velikosti 6 x 4 cm, s katerim so označevali vreče moke. Na njem je napis Molino Pally H. Rieter in številka VII. Njegova ohranjenost je zelo dobra glede na starost, v muzej pa smo ga pridobili kot del zapuščine Štefana (Stipeta) Štekarja.
Drugi predmet smo v lanskem letu prejeli od domačina Primoža Fučke. Gre za majhno svinčeno plombo premera 2 cm, ki so jo pritrdili na vrvico, s katero so zavezovali vreče moke. Tudi ta ima napis, in sicer Molino Rieter Pally, na hrbtni strani pa odtis številke 9.
Številki na kartončku in plombi neverjetneje označujeta tip (pšenične) moke, ki so jo v preteklosti klasificirali po lestvici od 0 do 9, pri čemer je nižja številka pomenila bolj belo in finejšo moko, višja številka pa temnejšo moko z več pepela oziroma delcev ovoja žitnega zrna.
Predmeta sta drobna, a dragocena pričevalca obstoja in delovanja nekoč velikega in pomembnega mlina, ki ga danes ni več. Njegovo podobo si je mogoče ogledati na razglednicah in fotografijah, objavljenih na spletni strani razstave Goriškega muzeja www.ida-ajdovscina.si z naslovom Industrijska dediščina Ajdovščine.
Ines Beguš Bavcon
foto: Katarina Brešan