Kontakt

Srebrniki doljne%20cerovo
Predmet meseca novembra 2020

SREBRNIKI IZ DOLNJEGA CEROVEGA

V muzeju hranimo več t. i. zakladnih najdb, eno iz oddaljenega obdobja prazgodovine smo predstavili meseca maja. Tokrat predstavljamo vsebino mošnjička, ki je bil pred dobrimi 500 leti skrit znotraj hiše v Dolnjem Cerovem v Brdih.

Zakladne najdbe so si podobne, a vseeno med seboj precej različne. Ne le po sestavi, ampak tudi po namenu, zaradi katerega so bile skrite, zakopane, odložene, pa tudi izgubljene. Lahko je šlo za obredne darove, priprošnje, zahvale, očiščevalne ali votivne darove. Pa hišne zaklade, ki so bili pozabljeni, ko je lastnik umrl. Zaklade, ki so bili zakopani, ko je bil položen temeljni kamen zgradbe. Dragocenosti, ki so bile skrite v času nevarnosti idr.

Mošnjiček s srebrniki je bil odkrit, ko so obnavljali starejšo kamnito hišo v vasi. Pri rušenju zgornjega dela zunanje stene v prvem nadstropju so se iz stene usuli srebrni novci … Pobranih jih je bilo 93, mošnja pa je bila preveč preperela in se ni ohranila.

SREBRNIKI IZ DOLNJEGA CEROVEGA

Odkriti srebrniki so različni, a so tipični za obtok na območju Goriške v prvih desetletjih 16. stoletja. Kovani so bili v različnih kovnicah, največ jih izvira iz avstrijskih in nemških dežel, Švice in Češke, le dva sta iz »italijanskih« kovnic, kar kaže na tedanji zelo močan Habsburški vpliv tudi na denarnem področju. Najstarejši novci so srednjeveški, iz 15. stoletja, dva sta krajcarja zadnjega goriškega grofa Lenarta (1462–1500), največ jih pripada cesarju Svetega rimskega cesarstva Maksimilijanu I. Habsburškemu (1508–1519), veliko pa tudi njegovemu predhodniku na Tirolskem, nadvojvodi Sigismundu (1439–1490/96). Najmlajši novec je bil skovan v letu 1518 in najverjetneje so mošnjo skrili v tistem letu ali kmalu zatem. Kdo jo je skril in zakaj se ni vrnil ponjo, najbrž ne bomo nikoli izvedeli. Iz zgodovinskih virov pa izvemo, da so bila tedaj Brda in bližnja območja prizadeta zaradi habsburško-beneških vojn, bilo je tudi obdobje lakote.

Zanimivo je, da so v ljudskem izročilu zgodbe o zakladih pogoste. Poznamo pripovedi o dragocenostih, zakopanih na skrivnih mestih, zakladih, ki jih varujejo bajna bitja, znamenjih v naravi, ki naj bi označevale mesto zaklada, posebnih dnevih, ko naj bi bilo zaklad mogoče odkriti idr. Te pripovedi so včasih odmev resničnih dogodkov. Ko smo v Dolnjem Cerovem raziskovali okoliščine najdbe srebrnikov, smo tudi izvedeli za podobno zgodbo. Predhodna lastnica hiše, kjer je bil zaklad najden, je novemu lastniku govorila, »da bo pri obnovi hiše našel zaklad«. Mislila je sicer na njegovo, sosednjo hišo, pa je bil ta vendar najden v njeni ...

Srebrniki so na ogled na v naši muzejski zbirki na Gradu Dobrovo, v sklopu razstave Ad sanctos, ki sicer govori o rezultatih arheoloških raziskav v Dolnjem Cerovem (https://www.goriskimuzej.si/stalne-zbirke/grad-dobrovo/ad-sanctos-arheoloske-raziskave-v-cerkvi-sv-lenarta-v-dolnjem-cerovem).
Ker sta tako mošnjiček kot zgodba o njegovem odkritju zelo zanimiva, smo na to temo zasnovali našo prvo muzejsko pravljico Zašepetana skrivnost (https://www.goriskimuzej.si/products/2).

Teja Gerbec