Domov Občasne razstave Modra nit - zbirka Claudia Dedenara (Trst, 1952–2017)

Modra nit - zbirka Claudia Dedenara (Trst, 1952–2017)

Umetnost onkraj vidnega

Avgust Černigoj s sopotniki in učenci

Bidermajerska dnevna soba grofov Coronini

Retrospektivna fotografska razstava Gorana Antleja »Inkognito«

Wagnerjeva ograja na Solkanskem mostu

GO S50-60

Obsoško območje predstavljata Patrizia Devidè (z diptihom) in Giorgio Valvassori (z dvema deloma), tržaški umetniki so Nino Perizi, Cesare Picotti in Lucio Saffaro, umetniki iz drugih držav pa so Dora Kovačević iz Hrvaške, Franz Pichler iz Avstrije in Viktor Vasarely iz Madžarske.

Donacija veliko prispeva k prizadevanju muzeja pri vzpostavljanju dialoga med umetnostjo iz prejšnjih stoletij s sodobnimi praksami in samimi umetniki, ki izhajajo iz različnih zgodovinskih razsežnosti in jih zaznamujejo raznovrstne kulturne in nacionalne identitete. Laura Safred, ki že več desetletij deluje v Avstriji, na Hrvaškem, v Italiji in Sloveniji, želi podpreti to prakso. Donacija izhaja tudi iz njene želje, da bi se Claudia Dedenara spominjali po njegovi intelektualni radovednosti in sposobnosti vživljanja v umetnost. Zgledna je bila tudi njegova vzpostavitev mreže prijateljskih odnosov z umetniki, ki je temeljna za značaj in razvoj skupnega kulturnega ozemlja.

Claudio Dedenaro se je rodil leta 1952 v Trstu, kjer je delal kot računalniški programer. Svoje poznavanje tehnologije je združeval z ljubeznijo do sodobne umetnosti in glasbe v njunih najbolj eksperimentalnih oblikah. Z Lauro Safred sta prijateljevala s tržaškimi in goriškimi umetniki, Dedenaro je sledil njihovemu razvoju in jim pomagal pri postavljanju razstav. V zahvalo so mu podarili nekaj del, ki jih je povezovala njegova ljubezen do modre barve. Doživljal jo je namreč kot toplo in čustveno. Po njegovi nenadni smrti je zbirko podedoval njegov brat Roberto, učitelj, pesnik, organizator kulturnih prireditev v repenski občini in ustanovitelj Skupine 85 za mednarodne kulturne povezave v Trstu – predvsem med Slovenci in Italijani. Roberto je vsa dela podaril Lauri Safred.

PATRIZIA DEVIDÈ (Tržič, 1955)
Poleg Roberta Kusterleta in Giorgia Valvassorija je ena najbolj inovativnih umetnic sodobne likovne scene na obsoškem ozemlju. Izobraževala se je na ljubljanski akademiji in je bila učenka Avgusta Černigoja. Patrizia Devidè raziskuje eksistencialne teme, vzporedno na področju instalacije in slikarstva. Predvsem v pastelni tehniki izrisuje proste in abstraktne oblike v primarnih barvah. Svoji družini po materini strani, ki izvira iz Mirna, je posvetila nekaj del, med drugim stensko poslikavo.

DORA KOVAČEVIĆ (Dubrovnik, 1951)
Dora Kovačević se posveča dekorativnim praksam in poučevanju, pripada generaciji hrvaških umetnikov, ki so v osemdesetih letih prejšnjega stoletja obudili odnos med lokalno tradicijo in mednarodnimi gibanji. Ustvarja predvsem s tekstilom in grafičnimi tehnikami. Delovala je tudi v Trstu, k čemur je pripomoglo kulturno posredovanje pesnika, prevajalca in umetnostnega kritika Tonka Maroevića (Split, 1941–Stari Grad, 2020), ki je na novo vzpostavil odnose med hrvaškimi in italijanskimi umetniki.

NINO PERIZI (Trst, 1917–1994)
Perizi se je po drugi svetovni vojni posvetil neokubističnemu slikarstvu, nato se je osredotočil na abstraktno kiparstvo v kovini, s katerim je posegal tudi v javni prostor. V sedemdesetih letih se je vključil v združenje umetnikov za prenovo umetnostnega sistema in je obenem poučeval na umetniški šoli Mestnega muzeja Revoltella v Trstu. Z Avgustom Černigojem sta bila najpomembnejša pedagoga številnih tržaških umetnikov.

FRANZ PICHLER (Seckau, 1960)
Njegovo kiparsko dejavnost je zaznamovala vrnitev k svobodnim in barvitim oblikam, ki se je uveljavila v osemdesetih let prejšnjega stoletja v dinamičnem graškem okolju, v okviru umetniškega bienala Avstrije, Italije in nekdanje Jugoslavije Trigon. Bienale je pripravljala Moderna galerija v Gradcu in se je razširil v druge srednjeevropske države. Pichler se je po letu 2000 posvetil predvsem poučevanju.

CESARE PICOTTI (Trst, 1940–2024)
Cesare Picotti je deloval na področju vizualnih umetnosti v Trstu, organiziral je multidisciplinarne dogodke, sam pa je kot umetnik ustvarjal eksperimentalna in ironična dela. Najprej je deloval v okviru združenja Cappella Underground, ki se je od leta 1968 posvečalo kinematografiji, glasbi in vizualnim umetnostim. Leta 1988 je bil med ustanovitelji Teatra Miela Reina, mednarodnega centra za uprizoritve, kjer so se odvijala pomembna srečanja italijanskih in slovenskih umetnikov.

LUCIO SAFFARO (Trst, 1929–Bologna, 1998)
Tržačan Lucio Saffaro je deloval v Bologni in je bil pionir na področju elektronske umetnosti, ki jo je razvil v osemdesetih letih 20. stoletja iz preučevanja zgradbe renesančnih poliedrov. Njegova dela, posvečena odnosu med umetnostjo in znanostjo, so bila leta 1986 predstavljena na beneškem bienalu. Strast do znanosti je združeval z umetniškim ustvarjanjem, iz česar je nastala njegova izvirna interpretacija geometrijskih oblik, ki jih je kasneje odtisnil v sitotisku. Na Univerzi v Bologni so umetniku posvetili fundacijo.

GIORGIO VALVASSORI (Gorica, 1947)
Kipar Giorgio Valvassori je predstavljen z dvema stvaritvama, ki zaobjemata njegovo delovanje. Z grafiko izraža ekspresionistično stran svojega značaja, projektno risbo pa uporablja kot samostojni jezik za razvijanje okoljskih instalacij, s katerimi vzpostavlja dialog med težo materije in vizualno lahkotnostjo ustvarjenih oblik. Druga dela tega goriškega umetnika, ki vzpostavlja dialog z italijanskimi in slovenskimi ustvarjalci na obmejnem obsoškem območju, so že prisotna v muzejski zbirki na Gradu Kromberk.

VIKTOR VASARELY (Pécs, 1906–Pariz, 1997)
Vasarely spada med protagoniste op arta, leta 1965 je bil nagrajen na ljubljanskem Grafičnem bienalu. Ustvaril je obsežen opus živahnih barv v tehniki sitotiska. Grafika z naslovom Battor izvira iz serije, posvečene zvezdi Vega. V njej se je umetnik poglobil v variacije površine krogle kot modela za širjenje vesolja. Na tak način je nadgradil geometrijsko mrežo, ki se je je naučil med izobraževanjem na madžarski umetniški šoli po navdihu Bauhausa.

Lokacija: Spletna razstava

Od: 28 mar 2025
Do: 31 dec 2025

Donacija Laure Safred Goriškemu muzeju