Mejna mreža, odbojkarska mreža
Razstava Državna meja na Goriškem 1945–2004, odprta leta 2005, se nahaja v najstarejši javni stavbi v Novi Gorici – železniški postaji, ki stoji tik ob meji z Italijo. To je nekdanji severni goriški kolodvor ali svetogorska železniška postaja. Slovesno odprtje nove železniške proge, ki je Dunaj povezovala s Trstom, je bilo poleti leta 1906. Ob vzpostavitvi državne meje med Jugoslavijo in Italijo leta 1947 je severni goriški kolodvor pripadel Jugoslaviji, Gorica pa Italiji. Zvedava obiskovalka in obiskovalec bosta tudi danes takoj opazila, da njeno pročelje ne gleda proti Novi Gorici, ampak proti Gorici.
Kampanijo za odstranitev mejne ograje na današnjem Trgu Evrope/Piazza Transalpina v Novi Gorici/Gorici so v časopisu Isonzo - Soča začeli leta 1993, ko je Gianni Marega v fotomontaži zamenjal mrežo, ki je delila trg pred nekdanjo goriško severno postajo s cvetlično gredo, po kateri je tekala deklica v karirastem krilu. Fotomontaži v časopisu je takrat dodal misel: »Ko bo človek znal leteti, se bo ozavestil samega sebe z odpravljanjem meja lastnega uma.«
11. decembra 1994 so uredništva goriških časopisov Isonzo - Soča in 'Zuf de Žur ter novogoriškega časopisa Oko priredili srečanje na obeh straneh železne ograje in zapisali: »… si zastavljamo cilj, da bi bil mejni prehod pri Erjavčevi ulici neprekinjeno odprt in da bi bila mreža železniškega trga umaknjena in spremenjena v preprosto črto, vrisano na mejni teren.« 17. 12. 1995 so srečanje – manifestacijo ponovili.
DVE USNJENI ODBOJKARSKI ŽOGI, S KATERIMA SO V LETIH 2001 IN 2004 IGRALI ODBOJKO ČEZ KOVINSKO MREŽO NA DRŽAVNI MEJI NA DANAŠNJEM TRGU EVROPE / PIAZZA TRANSALPINA
Odbojkarski žogi je našemu muzeju podaril strasten športni pedagog, pisatelj in prevajalec Aldo Rupel, udeleženec in organizator dveh »performansov« ob meji leta 2001 in leta 2004.
Kot nam je zapisal Aldo Rupel, so žogo z datumom 4. 3. 2001 uporabili udeleženci simbolnega preseganja meje na današnjem Trgu Evrope. Srečanje in stik ob ter čez mrežo sta priredili uredništvi dveh časopisov: OKO iz Nove Gorice in ISONZO - SOČA iz Gorice. Okrog poldneva se je na obeh straneh kovinske mreže zbralo trideset posameznikov, ki so čim hitrejšemu odpravljanju fizične pregrade meje nazdravili s penino. Dobesedno so si penino nalivali čez mrežo ob oddaljeni prisotnosti policije. Novogoričani so prinesli s seboj tudi sirkovo metlo in jo vrnili čez mejo kot simbolno gesto za desetine sirkovih metel, ki so leta 1950 ob tako imenovanem Pohodu metel romale čez mejo v Jugoslavijo. Množica prebivalcev Goriške je namreč 13. avgusta 1950 na mejnem prehodu Rožna Dolina vdrla čez mejo v Italijo in se razpršila po ulicah Gorice. V nekaj urah so se vsi vrnili domov, večina žensk pa je v odprtih trgovinah v Gorici na hitro pokupila stvari, ki jih ni bilo mogoče dobiti v Jugoslaviji. Med najbolj zaželenimi predmeti so bile preproste sirkove metle.
Tej simbolni gesti je sledilo „žoganje“ z odbojkarskimi servisi in podajami čez mejno mrežo, kar si je domislil Aldo. Na prvi podarjeni žogi je zapisanih nekaj besed, ki so vezane na sam dogodek. Besede „REKREACIJA, SPDG in OK VAL pa navajajo lastnino žoge, in sicer rekreacijskega predsmučarskega krožka Slovenskega planinskega društva Gorica ter Odbojkarskega kluba VAL, prav tako iz Gorice.
Tudi „žoganje“ prek meje leta 2004 je organiziral Aldo Rupel. Skupina odbojkarjev in odbojkaric iz Gorice se je razdelila v dve ekipi, od katerih je ena skupina šla čez mejni prehod v Erjavčevi ulici in se razmestila pred železniško postajo, druga pa se je postavila na italijanskem ozemlju. Sledil je simbolni set igre s servisi, podajami in napadi. Do »čezmrežnega« srečanja je prišlo na željo italijanske ilustrirane naravovarstvene revije AIRONE, v uredništvu katere so želeli za širšo italijansko javnost opisati in s posnetki prikazati, kakšne so dejanske razmere na meji v Gorici, kjer ni nikakršne „železne zavese“ in prebivalci, že pred vstopom Slovenije v EU, prosto prehajajo mejo in jo doživljajo precej igrivo.
Žogi bosta dobili svoje mesto na stalni razstavi Državna meja na Goriškem, umeščeni bosta ob kos mejne ograje, ki je bila odstranjena s trga leta 2004 tik pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo. Za odstranitev le-te se je v desetletjih po drugi svetovni vojni zavzemalo nešteto posameznic in posameznikov, društev in institucij na tej in drugi strani meje, s tem da so, vse odkar se je meja po letu 1955 začela odpirati, pletli medosebne in medinstitucionalne odnose z organiziranjem športnih in kulturnih čezmejnih dogodkov v ne vedno prijaznih zunanjih okoliščinah.
Marko Klavora