Viktor Ullmann – Priča in žrtev apokalipse
preVETRItev/interVENTI in castello
Avgust Černigoj s sopotniki in učenci
Bidermajerska dnevna soba grofov Coronini
Retrospektivna fotografska razstava Gorana Antleja »Inkognito«
Lokalne gline in dediščina. Posočje–Kras
Avstrijski judovski skladatelj Viktor Ullmann je bil 24. oktobra 1917 v prvi svetovni vojni kot topniški opazovalec v avstro-ogrski vojski priča napada s strupenim plinom na soški fronti pri Bovcu v 12. soški bitki, 18. oktobra 1944 v drugi svetovni vojni pa je postal žrtev strupenega plina v nemškem koncentracijskem taborišču Auschwitz. Ullmann je v letih 1943 in 1944 v getu in koncentracijskem taborišču Terezin napisal opero Atlantski cesar ali neposlušnost Smrti. Snov za opero je vzel iz svoje osebne izkušnje prve svetovne vojne na soški fronti.
Pričujoča razstava pripoveduje, kako je Viktor Ullmann v svoji operi in spominski krajini povezal obe svetovni vojni 20. stoletja, katerih priča in žrtev je bil. Tako v prvi kot v drugi svetovni vojni se je sovraštvo začelo tudi na časopisnih straneh proti Drugemu in se zaključilo z milijoni mrtvih po vsej Evropi in širše. »Nas je to kaj izučilo?« je vprašanje, ki ga želimo postaviti avtorji razstave zvedavima obiskovalki in obiskovalcu.
Med letoma 1942 in 1944 je bil Viktor Ullmann zaprt v koncentracijskem taborišču Terezin. Tam je veliko komponiral za Oddelek za organiziranje prostega časa. Ena od teh skladb je Pesem o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkeja, ki jo je napisal leta 1944. Skladbo melodrame Pesem o ljubezni in smrti korneta Krištofa Rilkeja je napisal po lirski pripovedi Rainerja Marie Rilkeja.
Ullmann je bil v prvi svetovni vojni po 12. bitki na soški fronti nastanjen v Barkovljah pri Trstu. Določili so ga za opazovalca na koti 89, ki je bila v bližini Devina. Od tam je imel pogled na grad Devin, v katerem je Rilke nekaj let prej delal in živel. Ullmannu so poslali Rilkejevo lirsko pripoved, ki jo je bral v opazovalnici. Kornet je bil v vojaški hierarhiji činov praporščak, kar je bil tudi Ullmann leta 1917.
Del razstave se skupaj s pripadajočim katalogom ukvarja tudi s tematiko plinskega bojevanja v 1. svetovni vojni in plinskim napadom pri Bovcu 24. oktobra 1917. Besedilo, ki ga je prispevala Aneja Rože, je bilo del potujoče razstave V objemu strupenih hlapov, ki jo je leta 2017 pripravil mag. Davor Kernel iz Goriškega muzeja v sodelovanju z Vojaškim muzejem Tabor - Lokev.
Lokacija: Grad Kromberk
Od:
23 okt 2018
Do:
30 apr 2020
Avtorja razstave:
Mag. art. Herbert Gantschacher, dr. Marko Klavora
Oblikovanje razstave:
Evita Lukež
Fotografija:
Dragan Arrigler
Koordinacija:
Matic Volarič